VSK sklep Cp 827/2007

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se
r a z v e l j a v i
in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe s katero bi bilo dolžniku naloženo, da sta dolžna: - ona dva ali kdor koli tretji po njunem nalogu v roku 24 ur od prejema te začasne odredbe prenehati s kakršnimi koli posegi na parc.št. 877/13 k.o. A., vl.št. 244 v bližini 300 metrov od meje s parc.št. 877/7 k.o. A. vl.št. 220 last upnika; - v roku 24 ur od izdaje te začasne odredbe omogočiti prost dostop upniku do parc.št. 877/7 k.o. A., vl.št. 220; - v skladu s pravili gradbene stroke preprečiti kakršnokoli odtekanje mulja ali vode in poplavljanje na parc.št. 877/7 k.o. A., vl.št. 220 last upnika; - če pride do kakršnega koli poplavljanja na parc.št. 877/7 k.o. A., vl.št. 220 last upnika, na svoje stroške izčrpati vodo in očistiti zemljišče od nanosa poplav; - da ta začasna odredba velja 30 dni po pravnomočno rešeni zadevi med občino in upnikom v zvezi s pogodbo o ureditvi medsebojnih pravnih razmerij glede zamenjave nepremičnin z dne 28.11.2002; - ter da sta dolžna upniku povrniti stroške tega postopka. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je terjatev upnika verjetno izkazana. Ni pa po oceni sodišča prve stopnje upnik izkazal druge predpostavke za izdajo začasne odredbe, ki jih določa 2.odst. 272.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Zoper zgoraj navedeni sklep se pritožuje upnik po svoji pooblaščenki. V pritožbi navaja, da je izpolnjena predpostavka iz druge alineje 2.odst. 272.čl. ZIZ. Nenadomestljiva škoda nastaja upniku že zaradi tega, ker v poplavljenih objektih človek ne more živeti. V mulju, ki se prečrpava iz Š. so fekalije. Splošno znano je, razen sodišču, da so fekalije nevarne za zdravje ljudi. Zato je začasna odredba nujno potrebna, da se zadeva uredi do te mere, da se upniku in članom njegove družine omogoči vsaj možnost, da do škode na njihovem zdravju ne pride. Nasip, ki je narejen iz zemlje je že začel popuščati in je mulj v celoti zalil dvorišče upnikove hiše in poslovnega objekta, grozi pa da bo vsak trenutek prodrl tudi v stanovanjsko hišo. Če ne bi bila podana nikakršna nevarnost in nenadomestljiva škoda za prebivalce, ki bivajo v 100 m pasu gradnje Centra za ravnanje z odpadki, ne bi bilo lokacijsko dovoljenje za gradnjo Centra izdano s pogojem, da se družine, ki živijo v 100 m pasu njegove gradnje izselijo, in da se v 300 m pasu opravlja monitoring. Nenadomestljiva škoda je tudi to, da se zaradi smradu ne da več živeti v takšnem okolju. Odločitev sodišča, da je predlog za začasno odredbo neutemeljen, ker ima upnik dostop do svoje hiše, pa je naravnost absurdna. Upnik ima dostop do hiše dvakrat na dan, pa še to vsakič po drugem nasipu. Mnenja pa je, da predstavlja prost dostop do doma njegovo temeljno pravico. Zato preprečevanje takšne temeljne pravice pomeni zanj težko nadomestljivo škodo. Onemogočeno mu je in članom njegove družine normalno vsakodnevno življenje.

Dolžnika sta podala odgovor na pritožbo. Drugi dolžnik navaja, da on na obravnavanem območju ne izvaja nikakršnih del, ni podana njegova pasivna legitimacija. Druga dolžnica pa navaja, da se mulj iz Š., ki naj bi upniku povzročal težko nadomestljivo škodo, odlaga v ta namen zgrajeno kaseto, ki pa ni situirana na mesto kjer je predvidena izgradnja Centra za ravnanje z odpadki, ampak na povsem nasprotni strani. Sam Center pa še ni bil zgrajen, je šele v fazi projektiranja in tako ni mogoče začeti funkcionirati. Prvi dolžnik navaja, da se strinja z odločitvijo sodišča in da prepreka navedbe v pritožbi. Strinja se z odločitvijo sodišča prve stopnje, saj upnik dejansko ni konkretiziral pogoja iz druge alineje 2.odst. 272.čl. ZIZ.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je materialnopravna podlaga za odločanje o upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe določilo 272.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki kot pogoje za izdajo začasne odredbe določa izkazano verjetnost obstoja ali nastanka terjatve (kar za sodišče prve stopnje ni sporno) ter bodisi izkazano nevarnost onemogočitve ali otežitve uveljavitve terjatve, bodisi izkazano potrebnost odredbe, da se prepreči uporaba sile ali težko nadomestljive škode, ali pa izkazanost, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Težko nadomestljiva škoda je pravni standard. Ker pojem težko nadomestljive škode ni podrobno definiran, mora sodišče v vsakem primeru posebej oceniti, ali je glede na zatrjevane okoliščine verjetno, da bo takšna škoda nastala. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje te zatrjevane okoliščine (poplavljeno dvorišče, hiša in poslovni objekt; omejen dostop do doma; prodiranje mulja na dvorišče hiše in poslovnega objekta; neznosen smrad zaradi mulja v katerem so fekalije), katere je upnik podkrepil tudi s fotografijami, predlagal pa je izvedbo tudi drugih dokazov, preozko in zato v obravnavni zadevi napačno razlagalo (škoda zaradi poplave in izgubljenega zaslužka je mogoče nadomestiti s primerno odškodnino). Ni namreč nujno, da mora biti škoda materialna, saj je še težje nadomestljiva ali pa skoraj nenadomestljiva ravno tista škoda, ki nekomu nastane, pa se jo da le zelo težko ali pa sploh ne materialno ovrednotiti. Po oceni pritožbenega sodišča zatrjevane okoliščine (poplavljeno dvorišče, hiša in poslovni objekt; omejen dostop do doma (le dvakrat dnevno); prodiranje mulja na dvorišče hiše in poslovnega objekta; neznosen smrad zaradi mulja v katerem so fekalije), zadoščajo za kvalifikacijo težko nadomestljive škode, saj tožniku onemogočajo dosedanjo normalno uporabo svoje nepremičnine - svojega doma, ki je po svoji naravi eksistenčnega pomena. Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo ali so predlagane vrste začasnih odredb primerne za zavarovanje upnikove nedenarne terjatve. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ). Slednje naj glede na podani predlog le-tega najprej presodi v okviru 1.odst.40.čl. ZIZ v zvezi z 239., 268. in 2.odst. 273.čl. ZIZ (predlog mora vsebovati terjatev, katere zavarovanje se zahteva, čas trajanja začasne odredbe, sredstvo zavarovanja (tj. sodno dejanje, ki ima za namen, da se z njim neposredno ali posredno doseže zavarovanje terjatve) in predmet terjatve (tj. terjatev ali pravico)), nato glede na navedbe v odgovoru na pritožbo, vroči predlog za izdajo začasne odredbe dolžnikoma in v ponovljenem postopku na podlagi trditev in dokazov strank ponovno odloči o podanem predlogu.