VSK sodba PRp 124/2009

Pritožbi predlagateljice postopka Postaje mejne policije se delno ugodi in se izpodbijana sodba v izreku o sankcijah s p r e m e n i

tako, da se izrečeno število kazenskih točk zviša na 18 kazenskih točk ter se na podlagi tretjega odstavka 22. čl. Zakona o prekrških izreče tudi stranska sankcija prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki jih je obdolženec imel dne 21. novembra 2008, ko je storil prekršek z motornim vozilom B kategorije.

V ostalem ostane sodba sodišča prve stopnje nespremenjena.
Obdolženca se oprosti plačila stroškov postopka.

Z izpodbijano sodbo je bil obdolženec spoznan za odgovornega storitve prekrška po tč. D četrtega odstavka v zvezi s petim odstavkom 130. čl. ZVCP-1. Ob uporabi določila šestega odstavka 26. čl. ZP-1 mu je bila izrečena globa 250,00 EUR in stranska sankcija 17 kazenskih točk, za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije. V izrečeno globo mu je bil vštet čas pridržanja, in sicer v znesku 20,00 EUR. Dovoljeno mu je bilo plačati globo v petih mesečnih obrokih. Oproščen je bil plačila stroškov postopka.

Proti sodbi se je pritožila predlagateljica postopka. Meni, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno omililo sankcije po šestem odstavku 26. čl. ZP-1, saj razlogi, ki jih je navedlo sodišče, ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije. To, da obdolženec v treh letih ni dosegel nobene kazenske točke, za prometno varnost ne pomeni čisto nič. Obdolženec je s tako veliko stopnjo alkohola v izdihanem zraku med svojo vožnjo po cestah ogrožal varnost ostalih udeležencev in sebe. Predlagateljici tudi ni jasno, čemu daje zavedanje obdolženca na zdravstveno situacijo v S. in H. dovoljenje, da lahko v takšnem stanju, kot je bil obdolženec, vozi vozilo v cestnem prometu kljub temu, da zakon za tovrstni prekršek predpisuje zelo ostro kazen. Ista ugotovitev velja tudi v primeru potrebe vozniškega dovoljenja za pridobitev nove službe. Tudi okoliščino, da ga v preteklosti izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni prisilila k treznemu premisleku, da je takšna kazen predpisana z nekim namenom, bi moralo sodišče upoštevati kot obteževalno okoliščino. V nadaljevanju iskanja razlogov za uporabo omilitvenih določb sodišče ugotavlja, da je obdolženec do zaustavitve policistov vozil brezhibno. To je sicer res, kot je iz evidence znati, tega dne ni bil nikjer zaustavljen oziroma kaznovan s strani policistov. Ni moč pa spregledati dejstva, da tako velika količina alkohola, kot je bila izmerjena obdolžencu, vpliva na ravnanje in reagiranju človeka. Predlaga, da se storilcu za očitani prekršek izrečejo vse predpisane sankcije.

Pritožba je delno utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe na podlagi 159. čl. ZP-1 in pritožbenih navedb, je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je zaključek sodišča prve stopnje o odgovornosti obdolženca za očitani prekršek pravilen, vendar je pri odmeri sankcij za prekršek potrebno drugače presojati upoštevane okoliščine. ZP-1 v šestem odstavku 26. čl. določa, da sme sodišče storilcu odmeriti sankcijo pod mejo, ki je predpisana, če tako določa zakon ali če ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije; pri tem sme izreči globo do najnižje mere iz 17. čl. tega zakona, stransko sankcijo kazenskih točk, ki je predpisana v številu 18 kazenskih točk, pa sme omiliti tako, da se izreče vozniku začetniku šest kazenskih točk, drugim voznikom pa 17 kazenskih točk. Sodišče prve stopnje je omililo globo in kazenske točke. Pri omilitvi globe je upoštevalo predvsem premoženjske razmere obdolženca, ki dobiva mesečno po 500,00 EUR nadomestila od Zavoda za zaposlovanje. Sodišče druge stopnje se pridružuje oceni sodišča prve stopnje, da ima izrek omiljene globe v višini ene polovice njegovih mesečnih prejemkov in pa njegovo slabo premoženjsko stanje (nadomestilo do junija 2009) še vedno generalno preventivni učinek, a hkrati ne posega v njegove minimalne življenjske potrebe. Zato je ocenilo, da je izrečena globa ustrezna, pritožba predlagateljica postopka pa glede na dejstvo, da zoper navedeno višino ni imela konkretnih ugovorov, neutemeljena. Je pa po oceni sodišča druge stopnje utemeljena pritožba glede izrečene stranske sankcije 17 kazenskih točk. Okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri izreku oziroma omilitvi kazenskih točk, to je, da obdolženec v zadnjih treh letih ni bil kaznovan, da se je za prekršek pokesal, da se zaveda težke zdravstvene situacije, ki jo ima doma v S. in na H., da vozniško dovoljenje nujno potrebuje za pridobitev nove službe ter da je do zaustavitve policistov vozil brezhibno, pa tudi po mnenju sodišča druge stopnje ne spadajo med posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo šestega odstavka 26. čl. ZP-1, saj ne gre za primere, ko se sme po zakonu sankcionirati mileje, prav tako pa tudi ne za olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo omilitev sankcije. Upoštevajo se lahko le kot splošne olajševalne okoliščine pri odmeri sankcij v okviru predpisanih za očitani prekršek, torej 18 kazenskih točk. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje izrečenih 17 kazenskih točk zvišalo na 18 kazenskih točk. Ker ima izrek 18 kazenskih točk po določbi tretjega odstavka 22. čl. ZP-1 za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel obdolženec dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, to je dne 21. novembra 2008, mu je sodišče druge stopnje izreklo navedeno sankcijo.

Ker je sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da niso bile zagrešene druge kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti na podlagi 159. čl. ZP-1, je na podlagi sedmega odstavka 163. čl. ZP-1 pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo kot v izreku te sodbe.

Na podlagi petega odstavka 144. čl. v zvezi s 147. čl. ZP-1 je sodišče obdolženca, zaradi slabih premoženjskih razmer, kot so bile ugotovljene zgoraj, oprostilo plačila stroškov postopka.