VSK sklep I Cpg 319/2006

Pritožbi predlagateljev se zavrneta in se p o t r d i

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljev za odpoklic članov nadzornega sveta družbe I. d.d., T.J., M.Š. in M.I. ter za povrnitev stroškov postopka zavrnilo.

Zoper ta sklep sta se pritožila predlagatelja in predlagala njegovo spremembo oz. podrejeno razveljavitev. V pritožbi navajata, da sta vložila predlog za odpoklic članov nadzornega sveta zaradi obstoja utemeljenih razlogov. V predlogu sta poimensko predlagala odpoklic posameznih članov nadzornega sveta, ker jima je znano le trenutno stanje, to pa je, da posebna revizija še ni bila opravljena ter da nadzorni svet po njunem vedenju tako nezakonito ravnanje uprave dopušča. Ker nista seznanjena, da bi kateri od članov nadzornega sveta pozival upravo ali kakorkoli drugače ravnal, da bi se sklep skupščine izvršil, ne moreta predlagati odpoklica le posameznih članov. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo, ker je ocenilo, da v predlogu naveden razlog ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoklic. S takim stališčem pa se predlagatelja ne strinjata, saj menita, da predstavlja utemeljen razlog vsakršno ravnanje ali opustitev, ki lahko povzroči škodo družbi. Pasivnost nadzornega sveta, ki pri nadzoru dela uprave nezakonito ravnanje dopušča in direktno kaže, da članov nadzornega sveta ne skrbi morebitno onemogočenje uveljavljanja zahtevkov za povrnitev škode zaradi nastopa zastaranja in posledično škoda, ki bi jo družba lahko zaradi tega utrpela. Zato ni mogoče sprejeti stališča, da pasivnost ne predstavlja utemeljenega razloga. Sicer pa člani nadzornega sklepa s stališča odškodninske odgovornosti odgovarjajo za opustitev nadzora nad upravo ali pa opravljanje pomanjkljivega nadzora. Tako so odgovorni za škodo družbi, ki jo stori uprava, če ugotovijo nepravilnosti pri opravljanju poslov družbe in ne ukrepajo.

Pritožba predlagateljev ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je presojo obravnavanega predloga potrebno opraviti ob uporabiti določila Zakon o gospodarskih družbah – F (ZGD-F) in ne Zakon o gospodarskih družbah – 1 (ZGD-1), saj je slednji stopil v veljavo šele 09.06.2006, to pa je časovno po obdobju, na katerega se navezuje dejansko stanje obravnavanega predloga. Ne glede na navedeno pa so materialne določbe, na katere se je sicer sodišče prve stopnje sklicevalo in kot so urejene v ZGD-1 povsem identične tistim, opredeljenim v ZGD-F.

Sicer pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da so zaključki sodišča prve stopnje, da predlagatelja v obravnavanem primeru nista izkazala utemeljenih razlogov za odpoklic članov nadzornega sveta pravilni. Pravno podlago za odpoklic nadzornega sveta na predlog delničarjev, katerih delnice predstavljajo vsaj 10% osnovnega kapitala je, pred uveljavitvijo ZGD – 1, urejal 2. odst. 267. člena ZGD-F, ki določa, da sodišče odpokliče člana nadzornega sveta, če gre za utemeljene razloge. Prav ima sodišče prve stopnje, da bi glede na tako zakonsko dikcijo predlagatelja morala svoj predlog usmeriti v zahtevo po odpoklicu konkretno navedenih posameznih članov ali posameznega člana nadzornega sveta, pri čemer pa bi morala tudi razloge za odpoklic utemeljevati z njihovimi osebnimi ravnanji oz. osebnimi opustitvami, saj zgolj te lahko predstavljajo utemeljen razlog za odpoklic člana nadzornega sveta po 2.odst.267.čl. ZGD-F. Podlaga za ugotovitev utemeljenega razloga za odpoklic posameznega člana nadzornega sveta namreč ne more biti zgolj določena, čeprav morebiti tudi nepravilna, odločitev ali opustitev nadzornega sveta kot kolektivnega organa, ne da bi se v zvezi s to odločitvijo oz. opustitvijo posebej izpostavil vpliv posameznika, katerega odpoklic se zahteva na sprejeto odločitev ali opustitev. Zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča predlog, ki utemeljene razloge za odpoklic gradi na odgovornosti nadzornega sveta kot organa že v izhodišču nepravilno zastavljen in tako že iz tega razloga neutemeljen.

Predlagatelja pa sta nadalje kot utemeljen razlog navedla, da »nadzorni svet (očitno kot organ) ne ukrepa, saj od uprave ne zahteva izvršitve sklepa in dopušča nezakonito ravnanje uprave, ki ne izvrši sklepa skupščine«. Tudi v tem pogledu, po mnenju pritožbenega sodišča predlog ne zasleduje zakonsko predvidenih namenov. Organi delniške družbe; to pa so skupščina, uprava in nadzorni svet namreč niso v odnosih podrejenosti in nadrejenosti pač pa v odnosih prirejenosti. S tem, ko zakon med pristojnostmi nadzornega sveta (274. člena) navaja, da ta nadzoruje vodenje poslov družbe, da lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari, da lahko skliče skupščino, da ima pristojnosti z letnim poročilom ter da zastopa družbo proti članom uprave, pa nadzornemu svetu nikjer ne daje pooblastil, da bi smel zahtevati od uprave izvršitev sklepov skupščine. Namreč nadzorni svet tudi kot organ ni nadrejen upravi, saj le ta vodi posle samostojno, za kar prevzemajo njeni člani polno osebno odgovornost. Zato tudi upravi ne more dajati obveznih navodil. To pa tudi pomeni, da mu ni mogoče očitati, da ni od uprave zahteval izvršitev skupščinskega sklepa. Ker nima takih pristojnosti, tako ravnanje tudi samo po sebi ne more biti utemeljen razlog niti za odpoklic člana nadzornega sveta. Nenazadnje spada izvrševanje sklepov, ki jih sprejme skupščina v odgovornost uprave do skupščine (249. člen ZGD-F). Če uprava oz. člani uprave kršijo obveznosti iz tega člena so odškodninsko odgovorni. Tudi to je sicer lahko razlog za njihov odpoklic po 2. odst. 250. člena ZGD. Vendar pa je v takem primeru nedvomno predviden najprej odpoklic članov nadzornega sveta s strani skupščine po 266. členu ZGD-F in šele, če tak odpoklic ne bi bil uspešen in če bi bili zato podani posebno utemeljeni razlogi po 2. odst. 267. člena, bi lahko prišlo do razrešitve in odpoklica posameznih članov tudi po tej zakonski določbi. Člani nadzornega sveta so sicer odgovorni tudi za opustitev odločitve o odpoklicu članov uprave v utemeljenih primerih. Kot utemeljen razlog pa se ne more šteti že to, da nadzorni svet ne reagira in ne razreši uprave po zahtevi manjšinskih delničarjev. Za tak odpoklic bi morali biti podani vsebinsko prepričljivi ter s tem utemeljeni razlogi pri konkretnih članih nadzornega sveta, kar pa v obravnavanem primeru, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni izkazano. To še zlasti, ker v obravnavanem primeru že sama predlagatelja trditev o odpoklicu gradita zgolj na domnevah o morebitnem oškodovanju ne pa na že ugotovljenih ali celo že nastalih škodljivih dejstvih. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljev zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.