VSK sklep II Cp 157/2007

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep s p r e m e n i tako, da se ugovor po izteku roka prvega dolžnika kot novega dolžnika zavrne.
Prvi dolžnik je dolžan upniku plačati 143,20 EUR izvršilnih stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje.
Prvi dolžnik je dolžan upniku plačati 110,16 EUR pritožbenih stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko 1 sklenilo, da se ugovoru po izteku roka prvega dolžnika kot novega dolžnika ugodi in se sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 10.5.2004 v delu, ki se nanaša nanj, razveljavi in predlog upnika zavrne. Pod točko 2 pa je upniku naložilo povračilo 13.250,00 SIT izvršilnih stroškov prvega dolžnika.

Proti sklepu se pritožuje upnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in sklep spremeni ali razveljavi in po potrebi vrne zadevo v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je šlo v konkretnem primeru za spremembo družbenikov in prenos poslovnega deleža v družbi, ki je bila kasneje izbrisana iz sodnega registra. Za presojo pravne veljavnosti izstopa prvega dolžnika iz izbrisane družbe je potrebno upoštevati določila ZGD. V ZGD je jasno določen postopek v primerih, ko družbenik izstopa iz družbe in prenaša svoj poslovni delež na obstoječe družbenike ali nove družbenike. V teh primerih zakon določa obveznost izvedbe posla v obliki notarskega zapisa, saj ima konstitutiven učinek samo v notarski obliki izveden posel izstopa in prevzema poslovnega deleža. Šele notarski zapis pogodbe ali izjave družbenika zagotavlja nastanek ali posledice nekega dejstva- v konkretnem primeru veljaven izstop družbenika iz družbe. Notarske oblike in lastnosti konstitutivnosti se ne more obiti ali nadomestiti z navadnim sklepom skupščine in s podpisi vseh družbenikov. Na podlagi navedenega tako prvi dolžnik ni izstopil iz družbe na način, kot mu je nalagal takrat veljavni ZGD. Podrejeno pa upnik navaja, da je zanj sporno stališče, po katerem podatki iz sodnega registra za tretje osebe nimajo nikakršne veljave. Sodišče je namreč prezrlo določbo 1. odst. 8. člena Zakona o sodnem registru, ki določa, da ima vpis v sodni register nasproti tretjim osebam pravni učinek od dneva vpisa dalje, razen če zakon ne določa drugače. V skladu z načelom zaupanja v podatke iz sodnega registra tretje osebe zaradi zaupanja podatkom iz sodnega registra ne morejo nositi škodljivih posledic. V konkretnem primeru gre ravno za tak položaj. Čeprav je vpis spremembe družbenika po svoji pravni naravi deklaratoren, je položaj tretjih oseb varovan z določbo 8. čl. ZSReg. Če pogodbene stranke oz. družbeniki tega kljub izrecni določbi ne storijo, morajo biti v primeru izbrisa tretje osebe varovane z določbo 8. čl. ZSReg. V takem primeru v razmerju do tretjih oseb kot pravni naslednik nastopa oseba, ki je kot družbenik vpisana v sodnem registru v času izbrisa. Morebitna opustitev dolžnosti vpisa zadeva le razmerje med družbeniki. Pritožba zaključuje, da je z izdano odločbo sodišče vse upnike postavilo v položaj, ko podatki v sodnem registru zanje nimajo prav nobenega pomena več. S tem je načeto načelo varnosti pravnega prometa in načelo zaupanja v podatke iz sodnega registra.

Pritožuje se tudi prvi dolžnik, in sicer proti stroškovnemu delu sklepa, s katerim je sodišče upniku naložilo, naj prvemu dolžniku plača 13.250,00 SIT izvršilnih stroškov, v primeru zamude pa še zakonite zamudne obresti od 25.10.2006. Prvi dolžnik se ne strinja z odločitvijo sodišča, da je upravičen zgolj do povračila odvetniških stroškov za ugovor in sodne takse zanj, saj naj bi stroški za zastopanje na obravnavi in za pripravljalno vlogo nastali po njegovi krivdi. Sodišče je tako odvetniške stroške zastopanja na naroku priznalo upniku. Ker je prvi dolžnik s svojim ugovorom v celoti uspel, bi mu po njegovem mnenju sodišče moralo priznati vse stroške postopka. Navaja, da je izvedba naroka bila potrebna, saj je bilo treba zaslišati priče. Zastopanje na naroku je zato nedvomno šteti za potreben strošek dolžnika, saj je sodišče narok razpisalo zato, da je o zadevi lahko verodostojno odločilo. Pripravljalna vloga pa je še pripomogla k hitrejši razjasnitvi zadeve, saj sodišču ni bilo potrebno opraviti v ugovoru predlaganega vpogleda v sodni register, ker je listine, s katerimi ob vložitvi ugovora ni razpolagal, tam pridobil dolžnik sam.

1glede pritožbe upnika

Pritožba je utemeljena.

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da je prvi dolžnik izstopil iz družbe F. d.o.o. tako, da je na 3. redni seji skupščine te družbe z dne 11.6.1997 podal izjavo volje o izstopu v smislu 436. člena takrat veljavnega ZGD. Po mnenju pritožbenega sodišča je tako stališče zmotno. Do spremembe družbenika v d.o.o. lahko pride na različne načine: z izstopom, s prenosom poslovnega deleža ali z izključitvijo. Z izstopom ali izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika. V treh mesecih po izstopu oz. izključitvi pa morajo drugi družbeniki za znesek poslovnega deleža, ki je prenehal, sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala oz. prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža. Iz zapisnika 2. oz. 3. redne seje skupščine izhaja, da so iz družbe izstopili vsi dotedanji družbeniki, A.Š., R.M., I.M. in B.D. in da je prišlo do prevzema podjetja s strani novih lastnikov. Ni pa po mnenju pritožbenega sodišča na podlagi predloženih listinskih dokazov mogoče zaključiti, da bi novi družbeniki namesto prejšnjih vplačali nove osnovne vložke in tako ohranili osnovni kapital družbe. To nadalje pomeni, da do sprememb v osnovnem kapitalu sploh ni prišlo in da prvi dolžnik ni uspel dokazati, da bi iz družbe izstopil na način, kot je določal takrat veljavni ZGD. Če ni prišlo do izstopa, pa se je osnovni kapital lahko ohranil le tako, da so prejšnji družbeniki na nove svoj poslovni delež prenesli. Za prenos poslovnega deleža pa po izrecni določbi 2. odstavka 416. člena takrat veljavnega ZGD ne zadošča le izjava volje, temveč je potrebna pogodba v obliki notarskega zapisa. Ker je prvi dolžnik v obravnavani zadevi podal samo navadno izjavo volje brez predpisane obličnosti, ni moglo priti do veljavne spremembe družbenika in ni mogoče šteti, da prvi dolžnik v času izbrisa družbe F. d.o.o. ni bil več družbenik te družbe. To pa pomeni, da zanj velja domneva, da je podal izjavo o prevzemu obveznosti plačila preostalih obveznosti izbrisane družbe (4. odst. 27. čl. ZFPPod v zvezi s 1. odst. 394. čl. ZGD) in da je ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe, ki se nanaša nanj, neutemeljen.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo tudi z vidika kršitev, ki jih je treba skladno z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ upoštevati po uradni dolžnosti. Ker takih kršitev ni ugotovilo, je glede na zgornje ugotovitve skladno s 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

2glede pritožbe prvega dolžnika

Pritožba ni utemeljena.

Ker je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, je moralo odločati tudi o vseh stroških postopka. Skladno z načelom uspeha jih je naložilo v plačilo prvemu dolžniku, kar pomeni, da slednji s pritožbo zaradi premalo priznanih stroškov ne more uspeti.

Sodišče je za pravdne stroške na prvi stopnji glede na veljavno Odvetniško tarifo upniku priznalo 200 točk za zastopanje na naroku in 60 točk za odsotnost iz pisarne, od seštevka teh vrednosti pa je obračunalo še 20% DDV. Ni pa sodišče priznalo 50 točk za pregled spisa in za posvet s stranko, saj sta ti opravili že zajeti v drugih opravilih. Upnik je tako upravičen do povračila 143,20 EUR stroškov na prvi stopnji.

Kot pritožbene stroške je sodišče upniku priznalo 200 točk za pritožbo in 20% DDV, kar znaša 110,16 EUR.