UPRS sklep U 2057/2001

Tožba se zavrže.

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik zaradi spornega načina vročitve poštne pošiljke s povratnico številka 30372, na Davčno upravo Republike Slovenije, Davčni urad A kot prvostopni organ vložil zahtevo za ponovno vročitev upravnih spisov, ki pa ji prvostopni organ z odločbo št. ... z dne 3. 9. 2001 ni ugodil. Tožnik se je zoper prvostopno odločbo pritožil, njegova pritožba pa je bila z v tem postopku izpodbijano odločbo tožene stranke št. ... z dne 23. 10. 2001 zavrnjena. Tožnik je zoper odločbo tožene stranke dne 21. 12. 2001 vložil tožbo. Dne 21. 3. 2003 pa je bila vložena dopolnitev tožbe, s katero je AA kot edini ustanovitelj tožnika kot gospodarske družbe sodišče obvestil, da je bil nad tožnikom izveden stečajni postopek, ki je bil s sklepom St ... z dne 4. 3. 2002 tudi takoj zaključen. Obenem je tudi izjavil, da želi sam kot zakoniti naslednik pravne osebe vstopiti v postopek in sodišču predlaga, da o zadevi odloči. Navaja tudi, da se tožena stranka zoper sklep, s katerim je bil stečajni postopek začet in takoj zaključen ni pritožila in v stečajnem postopku tudi ni prijavila svojih terjatev.

Iz podatkov sodnega registra pri Okrožnem sodišču v B izhaja, da bila dne 11. 4. 2002 v register vpisana zaznamba pravnomočnosti sklepa St ...z dne 4. 3. 2002, s katerim je bil začet in takoj zaključen stečajni postopek nad tožnikom. Glede na to, da Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99, v nadaljevanju: ZPPSL) v 2. odstavku 171. člena določa, da z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v sodni register dolžnik preneha, je tožnik z dnem 11. 4. 2002 prenehal obstojati. Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS) ne ureja vprašanj v zvezi s prenehanjem oziroma smrtjo tožnika, zato je treba glede na določbo 16. člena ZUS za razrešitev teh vprašanj uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 12/03-p.b in 58/03-odl.US, v nadaljevanju: ZPP). V 1. odstavku 81. člena ZPP je določeno, da v primeru, če sodišče ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka ne more biti pravdna stranka, pa se ta pomanjkljivost da odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Po določbi 5. odstavka istega člena ZPP pa sodišče v primeru, če so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo. Sposobnost biti stranka je ena temeljnih predpostavk za dopustnost tožbe in mora obstojati ves čas postopka. Pravna oseba, ki je prenehala obstajati zato ne more biti pravdna stranka oziroma stranka postopka pred upravnim sodiščem. Prejšnji družbenik oziroma ustanovitelj pravne osebe, ki je prenehala obstajati zaradi stečaja, se ne more določiti za njenega pravnega naslednika, saj za to ni podlage niti v določbah Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/01 in 93/02-odl.US) niti v določbah ZPPSL. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožeče stranke zaradi njenega izbrisa iz sodnega registra zaradi stečaja in s tem njenega prenehanja brez pravnih naslednikov moralo zavreči.