UPRS sklep U 1110/2001

Tožba se zavrže.

Tožeča stranka je dne 4. 7. 2001 vložila tožbo proti sklepu tožene stranke, da se potrdi statut Javnega komunalnega podjetja A d.o.o. (JPK). V tožbi navaja, da je sklep o potrditvi statuta bil najprej sprejet na 19. redni seji dne 18. 4. 2001, vendar ga je tožnik kot župan, ker je menil, da je nezakonit, zadržal. Tožena stranka je zadevo nato ponovno obravnavala na 20. redni seji dne 6. 6. 2001 ter ponovno enako odločila. Tožeča stranka meni, da je statut JPK v nasprotju z veljavno zakonodajo, in sicer določbami Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o gospodarskih javnih službah, pa tudi v nasprotju z določbami Odloka o organiziranju javnega podjetja ter je iz tega razloga nezakonit. Zato tožeča stranka sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi.

Sodišče je tožbo poslalo toženi stranki in jo hkrati pozvalo, naj pošlje sodišču spise v zadevi ter jo obvestilo, da lahko poda odgovor na tožbo, in sicer najprej 14. 9. 2001 in nato še 13. 1. 2003 (urgenca). Na urgenco je dne 30. 1. 2003 na tožbo odgovorila županja (tožeča stranka) in navedla, da "dodatnih pojasnil v zvezi z vloženo tožbo ne navajajo" ter da so spisi bili sodišču posredovani že skupaj s tožbo.

Ker je sodišče ugotovilo, da ni izkazano, da bi tožena stranka (občinski svet) tožbo sploh prejela ter mogla nanjo odgovoriti, saj iz vročilnic to ni razvidno, ter ker je tudi odgovor na tožbo podpisala županja (tožeča stranka), je z dopisom z dne 16. 2. 2004 tožečo stranko opozorilo, da županja v upravnem sporu zaradi kolizije interesov ne more hkrati nastopati kot tožeča stranka in zastopnica tožene stranke (občinskega sveta) ter jo pozvalo, naj zato kot zakonita zastopnica občinskega sveta poskrbi za to, da se za zastopanje občinskega sveta v tem upravnem sporu določi drugo osebo - njenega člana. Na ponovni poziv tožeči stranki z dne 6. 4. 2004 za odpravo pomanjkljivosti tožbe tako, da v roku 8 dni posreduje sodišču listino tožene stranke, iz katere bo razvidno ime njenega zastopnika za ta upravni spor, in s katerim je sodišče tožečo stranko hkrati opozorilo, da bo njeno tožbo zavrglo, če pozivu sodišča ne bo sledila ter tožbe iz tega razloga ne bo mogoče obravnavati, je županja sodišče z dopisom z dne 19. 4. 2004 najprej zaprosila za podaljšanje roka, z dopisom z dne 9. 7. 2004 pa ga obvestila, da je občinski svet (tožena stranka) na 4. izredni seji 21. 6. 2004 odločal o določitvi zastopnika ter sprejel sklep, da se predlaganega člana B.B. za zastopnika občinskega sveta (tožene stranke) ne potrdi.

Sodišče je moralo tožbo zavreči.

Po 2. odstavku 105. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004, ZPP -UPB2), ki se na podlagi 1. odstavka 16. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, ZUS) primerno uporablja za vprašanja, ki niso urejena v ZUS, mora tožba kot vloga obsegati vse, kar je potrebno, da se lahko obravnava, med drugim navedbo strank ter morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev.

Tožba, ki jo je vložila tožeča stranka, je naperjena zoper občinski svet kot toženo stranko. Da bi bila sposobna za obravnavo, bi morala za občinski svet, ki je organ in mora biti, da je pravdno sposoben, zastopan po zastopniku, njegovega zastopnika tudi navajati. Ker je po 33. členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 do 108/03) zakoniti zastopnik občinskega sveta župan, ki pa je v obravnavani zadevi tožeča stranka, je sodišče tožečo stranko pozvalo, ker gre za kolizijo interesov, naj kot zakonita zastopnica občinskega sveta poskrbi za določitev drugega zastopnika občinskega sveta ter naj sodišču ime tega sporoči. Sodišče je v pozivu navedlo, da bo le tako dopolnjena tožba sposobna za obravnavo ter tožečo stranko v pozivu tudi opozorilo, da bo, ker mora po uradni dolžnosti paziti na pravilno zastopanje strank, tožbo kot nepopolno zavrglo, če pomanjkljivosti tožbe tožeča stranka ne bo odpravila. V odrejenem roku tožeča stranka pomanjkljivosti tožbe ni odpravila, pač pa je, kot je bilo že navedeno, sodišče obvestila, da drug zastopnik za občinski svet ni bil določen.

Ker tožeča stranka pomanjkljivosti tožbe ni odpravila tako, kot je odredilo sodišče, da bi bila tožba sposobna za obravnavo, je sodišče tožbo na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS moralo zavreči.