UPRS sodba U 628/2006

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave A., št. ... z dne 5. 10. 2005, in ugotovila, da stroškov postopka ni. Prvostopni organ pa je z navedeno odločbo zavrnil zahtevo tožnika za vzpostavitev prejšnjega stanja parc. št. 1044/3, k.o. B., glede površine te parcele in znaka pripadnosti dela te parcele. Toženka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da je z določbo 5. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljnjem besedilu: ZENDMPE) strankam, ki verjetno izkažejo pravni interes, omogočeno, da od geodetskega organa zahtevajo, da spremeni določene podatke v zemljiškem katastru, če menijo, da ti podatki ne izkazujejo resničnega stanja, pri čemer pa se resnično stanje ne ugotavlja v naravi, temveč s pomočjo evidenc in listin pri geodetskem organu. Gre za tisto stanje, ki bi moralo biti na podlagi podatkov različnih aktov upravnega organa vpisano kot zadnji vpisani podatki, pa jih različni prikazi ali pa sam zemljiški kataster ne izkazuje. Če bi šlo za zahtevo, da se določeni podatki v zemljiškem katastru spremenijo na podlagi sprememb lastnosti posamezne nepremičnine v naravi (npr.: sprememba mej, vrste rabe, parcelacija, itd.), bi bilo potrebno izvesti postopek po drugih določbah tega zakona. Organ tako ne primerja stanja na terenu s stanjem v evidencah, temveč le različne podatke evidenc med seboj, predvsem iz zbirke listin. V obravnavani zadevi je ob pregledu listin, ki so v zbirki zemljiškega katastra, organ ugotovil, da stanje, kot ga sedaj izkazuje zemljiški kataster, temelji na teh listinah. V letih 1971 do 1972 je v k.o. B. prišlo do nove izmere, lastnik A.A. pa se je, kot je razvidno iz naznanilnega lista, udeležil javne razgrnitve in se s temi podatki strinjal. Na podlagi tega in v skladu s takrat veljavno zakonodajo so bile spremembe evidentirane v zemljiškem katastru. Postopek spremembe vpisa podatkov ne dopušča preverjanja zakonitosti izdanih odločb, temveč upravni organ preverja, ali ni morda prišlo do napake oziroma pomote pri izvedbi spremembe. Ugotavljanju in dokazovanju neverodostojnosti listine, na kar se s trditvami o ponarejenem podpisu sklicuje tožnik, pa so namenjeni drugi postopki. Te trditve je treba dokazati, saj velja domneva, da javna listina, med katere sodi tudi spremembni izkaz, dokazuje tisto, kar je v njej napisano. Tudi s primerjavo podpisa iz listine iz leta 1946 in spremembnega izkaza iz leta 1972 toženka ni opazila pomembnih razlik. Glede na navedeno je toženka pritožbo na podlagi določbe 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZUP) zavrnila.

Tožnik je v tožbi navedel, da iz mapnih kopij in skic, ki se nahajajo v spisu, izhaja oznaka pripadnosti dela zemljišča s parc. št. 1044/3, k.o. B., ki ga ločuje vaška pot, k ostalemu delu tega zemljišča. Ta znak pripadnosti pa sedaj v mapnih kopijah ni več zarisan, kar pa je napaka, ki je bila storjena pri izdelavi mapne kopije na škodo tožnika. Popravek te napake, t.j. ponoven vris znaka pripadnosti tega dela zemljišča k zemljišču s parc. št. 1044/3, pa tožnik tudi zahteva. Dejansko je toženka dolžna po uradni dolžnosti popraviti napako in ponovno vrisati znak pripadnosti tega dela zemljišča. Tožnik je še navedel, da toženka ni odgovorila na vse pritožbene ugovore, v nasprotju s svojimi ugovori pa se je spustila v obravnavo in ocenjevanje ter ugotavljanje verodostojnosti podpisa. Tožnik je zato sedaj predlagal, da se opravi preverjanje podpisa z izvedencem grafologom. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovni postopek.

Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve, in predlagala, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem postopku ni prijavil.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je toženka navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (določba 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

Z določbo 5. člena ZENDMPE (Uradni list RS, št. 52/2000 in 87/02 - spremembe z uveljavitvijo SPZ) je urejen postopek spremembe vpisa podatkov v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb. Po tej določbi lahko oseba, ki verjetno izkaže pravni interes in meni, da je v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb vpisan podatek, ki ne izkazuje resničnega stanja, vloži zahtevo za spremembo vpisa. Pravni interes je izkazan, če ima podatek, vpisan v zemljiški kataster ali kataster stavb, vpliv na pravice ali obveznosti osebe, ki zahteva spremembo vpisa. Če je zahteva utemeljena, geodetska uprava izvede spremembo vpisa in o tem obvesti vlagatelja in lastnika, če ta ni vlagatelj. Če zahteva ni utemeljena, geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo. Spremembo vpisa pa lahko izvede geodetska uprava tudi po uradni dolžnosti. Sprememba vpisa podatkov, ki se po tem zakonu vpisujejo na podlagi posebnega elaborata, se lahko izvede samo na podlagi takšnega elaborata.

Kot je razvidno iz podatkov izpodbijane odločbe in upravnih spisov, je tožnik vložil zahtevo za ugotovitev ničnosti spremembe starega stanja in na vzpostavitev prejšnjega stanja, ker je na podlagi spremembnega izkaza v letu 1972 na delu zemljišča s parc. št. 1044/3, k.o. B., katerega solastnik je do 1/2, izginil znak pripadnosti, zmanjšala pa se je tudi površina navedenega zemljišča. Ob ugotovitvi, da se podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra, ujemajo s podatki v sami evidenci ter upoštevaje citirano določbo ZENDMPE, je po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da niso podani pogoji za spremembo vpisa podatkov in pri tem tudi v zadostni meri ter izčrpno odgovorila na vse pritožbene navedbe tožnika v skladu z določbo 254. člena ZUP. Če pa tožnik meni, da so podatki iz listine, t.j. spremembnega izkaza z dne 29. 9. 1972, na podlagi katere so vpisani podatki v evidenci, napačni, pa bi jih moral tožnik oziroma njegov pravni prednik A.A. izpodbiti po postopku in na način, ki jih je določala takrat veljavna zakonodaja, ne more pa jih tožnik sedaj spremeniti na način in po postopku iz določbe 5. člena ZENDMPE. Tožnikova zahteva po tej določbi bi bila utemeljena le, če evidenca zemljiškega katastra ne bi izkazovala tistega, kar določa listina, na podlagi katere so podatki v tej evidenci nastali oziroma bi morali nastati, pa niso. Tega pa tožnik ne zatrjuje. Sodišče zato ne more sprejeti tožnikovega ugovora glede ponovnega vrisa znaka pripadnosti na delu obravnavanega zemljišča. S tožbenim očitkom, da se je toženka v nasprotju s svojimi navedbami spustila v obravnavanje in ocenjevanje verodostojnosti podpisov na listinah, pa se sodišče tudi ne strinja, saj je toženka zgolj navedla, da ni pomembnih razlik med podpisoma, kar pa ne pomeni ocenjevanja oziroma presoje podpisov po pravilih grafološke stroke.

Sodišče ni sledilo predlogu tožnika za izvedbo dokaza z izvedencem grafologom, saj izvedba tega dokaza ne bi vplivala na odločitev v zadevi (določba 2. odstavka 59. člena ZUS-1).

Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba toženke pravilna in zakonita, zaradi česar je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.

Sodišče je ZUS uporabilo na podlagi prehodne določbe 104. člena ZUS-1, ZUS-1 pa na podlagi prehodne določbe 2. odstavka 105. člena ZUS-1.