VDSS VDS sklep Pdp 1799/2004

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Z izpodbijano sodbo je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani

zavrnilo s sodbo zahtevek, ki se glasi, da se sklep

disciplinskega organa direktorja Uprave RS za izvrševanje

kazenskih sankcij št. YY in sklep Komisije Vlade RS za pritožbe

iz delovnega razmerja št. XX kot nezakonita razveljavita ter

ugotovi, da tožeči stranki delovno razmerje po razveljavljenih

sklepih ni prenehalo in še traja pri toženi stranki delovno

razmerje z vsemi pravicami, ki iz delovnega razmerja izhajajo,

zato je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na

delo in ji priznati vse pravice, ki izhajajo iz delovnega

razmerja ter ji izplačati za čas nezakonitega prenehanja plačo v

višini, kot bi jo prejemala, če ji delovno razmerje ne bi

nezakonito prenehalo, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od

dneva izplačila vsake posamezne plače do plačila. Sodišče prve

stopnje je odločilo tudi, da vsaka stranka nosi svoje stroške

postopka.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka izrecno zaradi

nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe

materialnega prava.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da se tožeča stranka

pritožuje le glede navedenih dveh pritožbenih razlogov in

obrazlaga nepravilno ugotovljeno dejansko stanje oz. navaja, v

čem šteje, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Glede

zmotne uporabe materialnega prava meni, da je v celoti nepravilna

ugotovitev sodišča, da je tožeča stranka storila očitano težjo

kršitev obveznosti iz delovnega razmerja po 4. tč. 2. odst. 123.

čl. ZJU z dne 11.6.2003. Glede na to, da je bil ZJU uveljavljen

šele 20.6.2003, tožeča stranka med drugim ugovarja, da ZJU ni

materialni predpis, na podlagi katerega se lahko ugotavlja

disciplinska odgovornost tožeče stranke za čas pred njegovo

uveljavitvijo, saj procesni del vodenja disciplinskega postopka

ureja Uredba, ki je v celoti v nasprotju z ZJU, saj določa

drugostopenjski disciplinski postopek pri organu, ker ZJU tega

nikjer ne določa. Meni, da sodišče prve stopnje ni pazilo na

zakonitost postopka in je napačno uporabilo materialno pravo.

Na podlagi 350. člena ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo

sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi

in pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka

iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odst. 339.

ZPP člena in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno

sodišče je zato posebej in najprej pazilo na absolutno bistveno

kršitev določb postopka po 11. tč. drugega odstavka 339. člena

ZPP, ki določa, da je absolutna bistvena kršitev podana, če

stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki je po zakonu

upravičen zastopati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je na list.

št. 25 pooblastilo Republiškega državnega pravobranilstva,

državne pravobranilke T. K., s katerim Državno pravobranilstvo v

Ljubljani pooblašča na podlagi 10. čl. Zakona o državnem

pravobranilstvu (Ur. l. RS št. 20/97) višjo strokovno sodelavko

g. M. S., univ. dipl. prav. z opravljenim pravniškim državnim

izpitom za nadomeščanje na naroku v zadevi pod zgoraj navedeno

opravilno številko. Ga. M. S. je na podlagi tega pooblastila

zastopala toženo stranko na glavni obravnavi dne 7.9.2004, na

kateri je dajala navedbe, nadalje na glavni obravnavi dne

12.10.2004, na kateri je prav tako dajala navedbe in postavljala

vprašanja pri zaslišanju tožnika, prav tako tudi pri zaslišanju

priče I. J. ter pri zaslišanju priče J. M.. Po 10. čl. Zakona o

državnem pravobranilstvu državni pravobranilec izjemoma iz

upravičenih razlogov v posameznih zadevah pooblasti dipl.

pravnika z opravljenim državnim pravniškim izpitom, zaposlenega v

državnem organu ali drugem subjektu, da ga nadomešča pri

zastopanju za posamezna pravna dejanja. Dano pooblastilo ne

pomeni te izjeme po 10. členu ZDP. Zastopanje na glavni

obravnavi, sodelovanje v dokaznem postopku niso le posamezna

pravna dejanja. Po 2. odst. 27. čl. Zakona o državnem

pravobranilstvu lahko pomočnik državnega pravobranilca po

pooblastilu nadomešča državnega pravobranilca pri zastopanju pred

okrajnimi in okrožnimi sodišči in pred upravnimi organi. Isti

zakon v 41. členu določa, da višji strokovni sodelavci in

strokovni sodelavci izdelujejo osnutke pravnih mnenj, ki jih daje

državni pravobranilec, izdelujejo osnutke vlog, ki jih v sodnih

in drugih postopkih vlaga državni pravobranilec in opravljajo

druge strokovne naloge v državnem pravobranilstvu. Ni torej

pravne podlage ne v navedenem 10. členu, niti v 41. členu, da bi

lahko državni pravobranilec pooblastil višjega strokovnega

sodelavcu, zaposlenega na državnem pravobranilstvu za zastopanje

oz. nadomeščanje državnega pravobranilca na naroku v

delovnopravni sporni zadevi. Po 3. čl. Zakona o državnem

pravobranilstvu lahko naloge, to je tudi zastopanje državnega

pravobranilstva opravljajo le pravobranilci in pomočniki

državnega pravobranilca.

Zaradi navedenega pooblastilo za g. M. S.z dne 6.9.2004 ni bilo

zakonito. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb

postopka po 11. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na katero višje

sodišče pazi ob pritožbi po uradni dolžnosti. Pritožbi je bilo

treba ugoditi, razveljaviti izpodbijano sodbo in vrniti zadevo

sodišču prve stopnje v novo sojenje, s tem, da se bo Državno

pravobranilstvo izognilo navedeni absolutni bistveni kršitvi

določb postopka in nadalje zakonito zastopalo toženo stranko.

Zato pritožbeno sodišče ni obravnavalo pritožbe glede pritožbenih

razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in

napačne uporabe materialnega prava in bo moralo sodišče prve

stopnje na novo obravnavati sporno zadevo po vsebini in pri tem

upoštevati pritožbene navedbe tožeče stranke.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena, zaradi tega je bilo treba

tudi odločiti, da so pritožbeni stroški tožeče stranke nadaljnji

stroški postopka, o katerih bo sodišče odločalo s končno odločbo.