VDSS VDS sklep Pdp 597/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve
stopnje.
Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog

tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka smiselno zaradi

zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga pritožbenemu

sodišču, da pritožbi ugodi, napadeni sklep spremeni tako, da

predlogu za vrnitv v prejšnje stanje ugodi. V pritožbi navaja, da

v zadevi ni bilo sporno, da je bila pisarna pooblaščenca tožene

stranke zaprta od 14.2. do 18.2.2004 (pravilno od 14.2. do

18.2.2005) in da je rok za vložitev pritožbe (pravilno odgovora

na tožbo) iztekel dne 14.2.2005. Po mnenju tožene stranke je bil

izkazan opravičljiv razlog, zaradi česar je tožena stranka

zamudila procesno dejanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah

uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz

2odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št.

26/99 - 2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo

materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče

prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega

postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti

in da je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo tudi

pravilno materialnopravno odločitev.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni podan

upravičen vzrok, na podlagi katerega bi sodišče prve stopnje

dovolilo toženi stranki vrnitev v prejšnje stanje v skladu z

določbo 116. čl. ZPP. Tožena stranka je tožbo tožnice prejela v

odgovor skupaj z opozorilom na posledice, če odgovora na tožbo ne

bo podala v roku 30 dni od vročitve (poziv toženi stranki, naj

odgovori na tožbo - l. št. 7). Ker je tožena stranka tožbo skupaj

z omenjenim pozivom prejela 14.1.2005, je vsekakor imela dovolj

časa, da bi si poiskala pooblaščenca, ki bi ji sestavil odgovor

na tožbo. S tem, ko je tožena stranka čakala z odgovorom na tožbo

do zadnjega dne zakonsko določenega roka (1. odst. 277. čl. ZPP)

in svojega pooblaščenca zaradi njegove bolezni ni uspela najti,

bi si morala zagotoviti zastopanje po drugem pooblaščencu, če

sama ni imela dovolj pravnega znanja za sestavo odgovora na

tožbo. Ker tega ni storila, sama nosi posledice tega svojega

pasivnega ravnanja.

Ker je sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj navedenega

utemeljeno zaključilo, da tožena stranka ni izkazala upravičenega

vzroka, zaradi katerega bi zamudila rok za vložitev odgovora na

tožbo, je ravnalo pravilno, ko je predlog za vrnitev v prejšnje

stanje zavrnilo, saj je bila ta vrnitev v prejšnje stanje

predlagana iz očitno neupravičenega razloga (2. odst. 120. čl.

ZPP).

Ker uveljavljani pritožbeni razlog ni bil podan, niti niso bili

podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodiče po

uradni dolžnosti (353. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP), je bilo

potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti in potrditi izpodbijani

sklep prvostopenjskega sodišča (2. tč. 365. čl. ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 165.

čl. ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sam krije svoje

stroške pritožbenega postopka.