VDSS VDS sklep Pdp 1031/2005

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v odločitvi o stroških (v
3. tč. izreka) spremeni tako, da glasi:
"Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka."

Sodišče prve stopnje je s sklepom vzelo umik tožbe na znanje (1. tč.

izreka) in v sporu postopek ustavilo (2. tč. izreka). Glede stroškov

je odločilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške postopka v

višini 43.440,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 9.6.2005

dalje in v roku 15 dni pod izvršbo (3. tč. izreka). Ugotovilo je, da

je prišlo do umika tožbe zaradi sporazumne rešitve spornega razmerja

med strankama.

Toženec se je zoper sklep pravočasno pritožil. Navaja, da sta se

s tožnico dne 31.8.2004 pisno sporazumela o prenehanju delovnega

razmerja. V sporazumu sta uredila medsebojne pravice in

obveznosti in zapisala, da drug drugemu ne dolgujeta ničesar več,

in da bo tožnica odstopila od tožbe, kar mu bo sporočila v roku

treh dni. V nadaljevanju ga je o umiku tožbe obvestil njen

pooblaščenec. Sedaj meni, da ji kot delodajalec ne dolguje

ničesar več. Zato se ne strinja z odločitvijo sodišča, da ji je

dolžan povrniti nastale stroške postopka.

Pritožba je utemeljena.

Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je iz pritožbe razbrati, da se

toženec ne strinja z odločitvijo o stroških postopka, ki so mu z

izpodbijanim sklepom naloženi v plačilo. Čeprav sodišče prve

stopnje pri takšni odločitvi ni navedlo pravne podlage, je

očitno, da je pri tem izhajalo iz določbe 1. odst. 158. čl. ZPP,

po kateri mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki

povrniti stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena

stranka izpolnila zahtevek. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje

naj bi šlo v zadevi za izpolnitev zahtevka s strani toženca, ki

je bil predmet tožbenega zahtevka.

Vendar je po ugotovitvi pritožbenega sodišča takšna odločitev

zmotna. Iz sklenjenega sporazuma med strankama z dne 31.8.2004 je

razvidno, da je prišlo med strankama do sporazumne ureditve

medsebojnih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, kar

pomeni, da v zadevi ni prišlo do izpolnitve zahtevka s strani

toženca, temveč do sporazumne rešitve spora. Zato v skladu s

pravilno uporabo določbe 158. čl. ZPP tožnica ni upravičena do

povrnitve nastalih stroškov, ki jih je do umika tožbe imela v

postopku pred sodiščem prve stopnje.

Zato je pritožbeno sodišče ugodilo toženčevi pritožbi in v

izpodbijanem delu sklepa (v 3. tč. izreka) spremenilo odločitev o

stroških tako, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka na

prvi stopnji (3. tč. 365. čl. ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih toženec v

pritožbi ni priglasil.