VDSS VDS sklep Psp 49/2003

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek v socialnem sporu in sicer iz razloga ker dediči kljub pozivu sodišča niso prevzeli postopka po pokojnem tožniku.

Zoper sklep se pritožuje vdova po pokojnem tožniku V. S. smiselno zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pri tem tudi predlaga, da se postopek v socialnem sporu nadaljuje.

Pritožba je utemeljena.

Skladno s 1. tč. 1. odst. 205. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) sodišče s sklepom prekine postopek, če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca. Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja in dokler traja prekinitev postopka sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. Postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke, se po 208. čl. ZPP nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine prevzame ali ko ga sodišče povabi naj to stori.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. Ps 902/99 z dne 23.8.2000 postopek prekinilo. Ker ni razpolagalo s podatki o dedičih po pokojnem tožniku, je z dopisom datiranim z dnem 15.1.2002 vdovo V. S. pozvalo, da sodišču v roku 30 dni posreduje podatke o dedičih. Istočasno pa je z omenjenim dopisom dediče tudi že pozvalo, da v roku 30 dni sodišču posredujejo pisno izjavo o tem, ali prevzamejo postopek. Dediče je tudi opozorilo, da v primeru, če bo sodišču posredovana pisna izjava o tem, da prevzamejo postopek, se bo postopek v socialnem sporu nadaljeval, v primeru pa, da sodišču posredujejo pisno izjavo, da ne prevzamejo postopka, bo sodišče postopek s sklepom ustavilo.

Sodišče v danem roku ni prejelo niti podatkov o dedičih, niti njihove pisne izjave, vendar pa je kljub omenjenemu izdalo sklep, s katerim je postopek v socialnem sporu ustavilo.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopno sodišče za izdajo sklepa o ustavitvi postopka ni imelo izkazane volje dedičev. Sodišče bi moralo najprej pridobiti podatke o dedičih po pokojnem tožniku in jih nato tudi povabiti, da prevzamejo postopek, kot je določeno v 1. odst. 308. čl. ZPP. Zgolj na podlagi dopisa enemu od dedičev namreč ni mogoče sklepati, da so bili s tem dopisom seznanjeni tudi vsi ostali dediči, razen tega pa sodišče v prej citiranem dopisu dedičev ni opozorilo na posledico, da bo v primeru njihove pasivnosti (torej če sodišču ne bodo posredovali nikakršne izjave) po preteku roka, ki jim ga je določilo sodišče, izdalo sklep o ustavitvi. Od volje strank oz. dedičev je namreč odvisen potek postopka, ki se je v bistvu nadaljeval že z dopisom sodišča tožnikovi vdovi. V primeru nadaljevanja postopka, pa bi prvostopno sodišče postopek lahko ustavilo le v primeru, če bi najprej ugotovilo pravo voljo dedičev, torej če bi se dediči izjasnili oz. bi bilo iz njihovega ravnanja mogoče zaključiti, da ne prevzamejo postopka v predmetnem socialnem sporu.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopno sodišče med postopkom ni pravilno uporabilo 208. čl. ZPP, s čimer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP in po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, zato je izpodbijani sklep na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nadaljnji postopek. Sodišče bo najprej pozvalo dediče, da se izjasnijo, ali prevzamejo postopek ter nato skladno z ugotovljeno voljo dedičev nadaljevalo postopek.