VSK sklep II Cp 453/2006

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 11.03.2006. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da dolžnik ni ugovarjal, da bi bilo med strankama sporno, na katero pot, oljke in zid ter vodovodno cev na tej poti, se sodna poravnava nanaša, ter da je na naroku upnik potrdil, dolžnik pa ni zanikal, da je pot, ki je na aeroposnetku ( v spisu opr.št. P 205/04 ) z oranžnim flomastrom črtkano označena, dejansko sporna pot, navedena v sodni poravnavi, in da se sporni zid nahaja na začetku te sporne poti, ob zaključku dela, označenega s flomastrom zelene barve, prav tako tudi, da gre na fotografijah ( v cit. spisu ) dejansko za sporni zid in oljke na sporni poti, navedeni v sodni poravnavi, niti ni sporno, da se vodovodna cev nahaja pod oljkami na sporni poti. Predmet izvršbe zato med strankama ni sporen in je dovolj določljiv, da je oprava izvršbe mogoča.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 338.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) s predlogom, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in postopek izvršbe ustavi oziroma podrejeno, da se zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje z upoštevanjem pritožbenih stroškov kot nadaljnjih stroškov postopka. V pritožbi navaja, da je že v ugovoru ugovarjal primernosti sodne poravnave kot izvršilnemu naslovu, saj v njej ni navedeno, s katere sporne poti naj bi se odstranilo kamniti zid in oljke s koli. Na navedenem območju je namreč več poti, ob katerih je kamniti zid in tudi oljke s koli. Sodišče prve stopnje je "sodno poravnavo z izpodbijanim sklepom razširilo" in dovolilo izvršbo na podlagi dopolnjenega izvršilnega predloga, v katerem je upnik v nasprotju z določbami ZIZ in ZPP izvršilni predlog dopolnil z navedbo, za katero dostopno poljsko pot gre in s številko parcele, ki naj bi bila predmet izvršbe. Sodišče prve stopnje je v nasprotju z izvršilnim naslovom in kljub zaslišanju dolžnika, ki se iz zdravstvenih razlogov ni mogel spominjati za katero pot gre, odločilo kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ne da bi za to imelo podlago v izvršilnem naslovu. Dolžnik je ob zaslišanju pojasnil, da je bil pod vplivom zdravil in da se zaradi tega ne more spominjati, katera na aeroposnetku označena pot predstavlja sporno pot. Enako glede izkopa jarka za vodovodno cev in drugih podrobnosti, saj se že dalj časa zdravi zaradi psihoorganskega sindroma v zasebni zdravstveni ordinaciji psihiatra D., ki je tudi izdal potrdilo, da redno uživa predpisano terapijo. Sodišče prve stopnje je zdravniško potrdilo specialista psihiatra razlagalo po svoje, in sicer je v obrazložitvi navedlo, da iz potrdila ne izhaja, da bi imel tožnik zaradi predpisane terapije kakršnekoli (spominske) težave. Za kaj takega pa sodišče prve stopnje nima strokovnega znanja. Pojasniti bi moralo, na podlagi česa je sklepalo, da zdravila za psihične težave ne vplivajo na spomin človeka, predvsem pa ni pojasnilo, katera zdravila naj bi dolžnik jemal in kakšne učinke imajo. Dolžnik je pojasnil, da je dobival pred desetimi dnevi P. in L., sicer pa tudi, da se zdravi že več kot štiri leta. Njegovo stanje pa se slabša in je takšno že od začetka služenja vojaškega roka, ki ga je moral dolžnik prekiniti zaradi duševne bolezni. Sodišče prve stopnje gradi svojo odločitev na posameznih iz konteksta vzetih trditev, češ, da naj bi se dolžnik nekaterih stvari glede trase pa le spominjal. Enostransko zaključuje, da dolžnik ni zanikal, kje poteka sporna pot, da pa je to dovolj, ker je upnik potrdil, kje naj bi potekala sporna pot, ki je predmet izvršbe. Dolžnik ponovno poudarja, da je na navedenem območju več poti in je na teh večih poteh tudi prekopano za vodo in nikakor ne drži trditev upnika, da je sporna pot edina in da druge ni. Številko parcele je sicer upnik kasneje dodal, vendar pa predloga za izvršbo ni dopolnil tako, da bi bila izvršba mogoča. Po mnenju dolžnika je upnik prekoračil svoj zahtevek v dopolnitvi predloga, sodišče pa je temu neutemeljeno sledilo, saj sodna poravnava ni opredelila predmeta izvršbe tako, da bi bilo nesporno izkazano, za katero sporno pot naj bi šlo. V kolikor sodišče prve stopnje, ki sledi upniku, zatrjuje, da je to razvidno iz aeroposnetka, potem je mogoče ugotoviti, da so na navedenem območju najmanj tri poti, od tega sta najmanj ob dveh poteh kamnita zidova, oljke s koli, kakor tudi vodovodna napeljava. Upnik bi moral že v sodni poravnavi opredeliti terjatev subjektivno in objektivno in navesti predmet, vrsto, obseg in čas izpolnitve. Iz sodne poravnave pa ne izhaja, s katere poti naj bi se odstranil kamniti zid, kje naj bi se z lesenimi količki ali drugimi znamenji v tleh poti označil potek vodovodne cevi in lego dolžnikovih oljk, ki naj bi jih dolžnik odstranil, ker niso konkretizirani ne številka nepremičnine, ne lega, niti katastrska občina, kar vse onemogoča opravo izvršbe in zato izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ni zakonit (21.čl. ZIZ). V kolikor se upnik ni strinjal s sklenjeno sodno poravnavo, ali menil, da je sklenjena v zmoti, je imel možnost v roku treh mesecev od sklenitve poravnave vložiti tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Ker sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo svoje odločitve in ni pojasnilo, kako je lahko na podlagi več spornih poti prišlo do zaključka, da je upnik uveljavljal izvršbo na pravi poti, je po mnenju dolžnika kršeno načelo enakega varstva pravic po 22.čl. Ustave RS v zvezi s 14.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP. Zato meni, da izvršba, dovoljena s sklepom sodišča prve stopnje ni dopustna in obveznost po izvršilnem naslovu ni izvršljiva.

Pritožba je utemeljena.

Neutemeljen je sicer pritožbeni očitek, da "sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kako je lahko na podlagi več spornih poti prišlo do zaključka, da je upnik uveljavljal izvršbo na pravi poti," saj trditev "o obstoju več poti" ni bila predmet ugovora zoper sklep o izvršbi, zato je ( tudi v pritožbenem postopku ) neupoštevna ( 337.čl. ZPP v zv. s 15.čl. ZIZ ). Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugodilo upnikovemu predlogu za izvršbo na podlagi sodne poravnave opr.št. P 205/2004, ki sta jo upnik in dolžnik sklenila v motenjski pravdi na naroku dne 08.09.2004. Po navedeni sodni poravnavi se je dolžnik (toženec) zavezal s sporne poti odstraniti kamniti zid, oljke s koli in upniku (tožniku) dopustiti popravilo napeljane vodovodne cevi v sporni poti; nadalje sta se dogovorila, da bosta z lesenimi količki ali drugimi znamenji v tleh poti označila sedanji potek vodovodne cevi in lego toženčevih oljk, ki jih bo dolžnik (toženec) odstranil, ter da eden drugemu zagotavljata, da se ne bosta ovirala pri izkoriščanju svojih zakupljenih zemljišč in pri uporabi sporne poti". V izvršilnem predlogu z dne 12.10.2004 je upnik predlagal, "da se zaradi izpolnitve terjatve po sodni poravnavi dovoljuje izvršba s pooblastitvijo upnika, da na dolžnikove stroške sam odstrani kamniti zid, oljke s koli in popravi napeljano vodovodno cev v sporni poti, po potrebi ob asistenci policije". V vlogi z dne 08.02.2005 pa je upnik predlog dopolnil, "tako, da se v tekst poravnave vnese manjkajoče podatke, in sicer v 1.točki poravnave: dostopna poljska pot po parceli 731/3 k.o. S., odstraniti oljke s koli s sredine te poljske poti, odstraniti nasutje kamenja takoj za zavojem te poti, nasutega po vsej širini poti in višini 60 do 70 cm", ter še glede na 2. in 3.točko sodne poravnave,"s pooblastitvijo upnika, da na dolžnikove stroške sam odstrani kamniti zid, oljke s koli in popravi napeljavo vodovodne cevi v sporni poti, po potrebi ob asistenci policije, in v navzočnosti dolžnika z lesenimi količki ali drugimi znamenji v tleh poti označi sedanji potek vodovodne cevi in lego dolžnikovih oljk, ki jih bo upnik po pooblastilu sodišča sam odstranil, ter da ne bosta drug drugega ovirala pri uporabi sporne poti pri izkoriščanju zakupljenih zemljišč". Sodišče prve stopnje je ugodilo dopolnjenemu izvršilnemu predlogu, čemur je dolžnik utemeljeno ugovarjal in to ponavlja tudi v pritožbi. Do te ugovorne trditve pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo in preizkus izpodbijanega sklepa v tem delu zato ni mogoč. Že iz navedenega razloga je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje. Prav ima pritožba, da mora biti obveznost dolžnika, ki izhaja iz sklepa o izvršbi (oz. predmet izvršbe), identična z obveznostjo iz izvršilnega naslova. Izvršilno sodišče je namreč vezano na izvršilni naslov in le-tega mora presoditi, ali je primeren za izvršbo (21.čl. ZIZ). Izvršilnega naslova v izvršilnem postopku ni mogoče kakorkoli spreminjati ali dopolnjevati.. Sodišče prve stopnje se bo moralo torej opredeliti do upnikovega predloga in ugotoviti, ali je sodna poravnava (brez dopolnitve) primerna za predlagano izvršbo. Opozoriti je namreč, da 21.čl. ZIZ določa: izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Opredelitev "obveznosti" v sodni odločbi (sodni poravnavi) zato ne sme puščati nobenih dvomov oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pojasnjevanja oziroma sklepanja o vsebini "obveznosti", da je torej v postopku izvršbe nedvoumno jasna obveznost, ki jo je treba izvršiti ( oz. v konkretnem primeru, kje se v naravi nahaja sporna pot, kamniti zid, oljke in vodovodna cev ). Ob vsem povedanem je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ( pri čemer je v skladu s 1.odst. 360.čl. ZPP v zv. s 15.čl. ZIZ presodilo le pritožbene navedbe , ki so odločilnega pomena). Namreč, četudi velja v postopku izvršbe strogo formalno načelo, po katerem izvršilno sodišče ne preizkuša materialnopravne pravilnosti in zakonitosti terjatve iz izvršilnega naslova, pa to ne pomeni, da ne preizkusi, ali je izvršilni naslov primeren za izvršbo. Gre za predpostavko dopustnosti izvršbe, ki mora biti podana, da se predlagano izvršbo lahko opravi v skladu z izvršilnim naslovom. O tem se bo moralo izreči sodišče prve stopnje v ponovnem postopku. Izpodbijani sklep je zato pritožbeno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ). V skladu s 165.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ je zato odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.