VSL sodba I Cp 5874/2005

1. Tožbeni zahtevek, ki glasi:
Pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij med izvenzakonskima
partnerjema z dne 20.3.2002, v obliki notarskega zapisa glede
priznanja lastninske pravice do ene polovice nepremičnine, vpisane v
vložni št. 1052 k.o. H.. se razveljavi in je tožena stranka P.
Katarina dolžna izstaviti zemljiškoknjižno sposobno listino, na
podlagi katere se dovoljuje, da se pri njenem vknjiženem solastniškem
deležu ene polovice nepremičnine pod vložno št. 1052 k.o. H.. vknjiži
lastninska pravica namesto nje na ime K. Marijan, ker bo sicer takšno
listino nadomestila pravnomočna sodba
s e z a v r n e .
2.Tožnica je dolžna povrniti toženi stranki 346.400,00 SIT pravdnih
stroškov nastalih pred sodiščem prve stopnje z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od 7.7.2005 dalje do plačila in ji povrniti 117.425,00 SIT
pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.1.2006
dalje do plačila, oboje v 15-ih dneh, da ne bo potrebna izvršba.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo pogodbo o

ureditvi premoženjskopravnih razmerij med izvenzakonskima partnerjema

z dne 20.3.2002 v obliki notarskega zapisa glede priznanja lastninske

pravice do ene polovice nepremičnin, vpisanih v vl. št. 1052 H.. in

toženki P. Katarini, naložilo izstavitev zemljiškoknjižne listine na

podlagi katere se bo vknjižila lastninska pravica na ime K. Marijana,

ker bo sicer tako listino nadomestila pravnomočna sodba ter toženi

stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 467.200,00 SIT

z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi nepopolne

ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega prava ter v

pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter

izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni

zahtevek. V pritožbi tožena stranka navaja, da je sodišče prebralo

sodbo Okrožnega sodišča I P 408/..., vendar ni ugotovilo, o čem

dejansko teče spor. Iz navedenega spisa izhaja, da tožnica v tej

pravdi ne uveljavlja višjega deleža od 1/2, ampak, da toženec

uveljavlja večji delež, glede na sedanje lastninsko razmerje, ki je

sedaj v okviru polovice vpisano na ime tožnice. Tožnica v nobenem

postopku do sedaj ni uveljavljala, da je njen delež večji od 1/2,

čeprav sta se z K. Marijanom razvezala 24.12.1991. Z izpodbijanim

pravnim poslom toženec ni posegel v tožnici lastno polovico. Tožnica

nima interesa za vložitev tožbe in njen položaj ni v ničemer slabši s

sklenitvijo spornega pravnega posla. Iz podatkov zemljiške knjige ne

izhaja, da gre za skupno lastnino, temveč gre za solastnino.

Tožnica je odgovorila na pritožbo in predlagala, da pritožbeno

sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je utemeljena.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta tožnica in

prvotoženec razvezana zakonca, katerih zakonska zveza je bila

razvezana v letu 1991, da sta med trajanjem zakonske zveze kupila

sporno nepremičnino, na kateri je bila zgrajena stanovanjska hiša in

da sta v zemljiški knjigi vpisana kot solastnika vsak do 1/2. Prav

tako iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi tožnica

zatrjevala večji delež kot ga ima, temveč večji delež uveljavlja le

prvotoženec (prvotoženec v pravdni zadevi P 408/2002, ki še ni

končana zahteva, da znaša njegov delež na sporni nepremičnini 76/100

in ne 1/2). Ob takem dejanskem stanju, ko sta tožnica in prvotoženec

solastnika sporne nepremičnine vsak do 1/2 in kot taka lahko

razpolagata s svojim solastninskim deležem, so pravno zmotni in

nesprejemljivi zaključki, da je prvotoženec rapolagal s svojim

nedoločnim deležem na skupnem premoženju, ko pa tožnica sploh ne

zatrjuje in postavlja zahtevek, da je njen delež večji kot 1/2, na

katerega je tudi že vknjižena v zemljiški knjigi. Zgolj okoliščina,

da prvotoženec v drugi pravdi uveljavlja večji delež, na katerega je

bil vpisan v zemljiški knjigi, še ne pomeni, da je prvotoženec

razpolagal z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, kot zmotno in

napačno zaključuje sodišče prve stopnje. Ob tem, ko tožnica zahteva

le razveljavitev pravnega posla, sklenjenega med toženima strankama

za samo razveljavitev pravnega posla ni nikakršne podlage, saj

tožnica ni zatrjevala niti postavila zahtevka, da znaša njen

solastninski delež več kot ga že ima in je na njem tudi že vpisana v

zemljiški knjigi.

Samo v takem primeru bi tožnica lahko zahtevala razveljavitev

pravnega posla v obsegu, v kolikor posega v njen zatrjevani večji

solastninski delež, ob postavljenem tožbenem zahtevku.

Sodišče prve stopnje je na podlagi povedanega zmotno uporabilo

materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku in je bilo

utemeljeni pritožbi tožene stranke ugoditi in izpodbijano sodbo

spremeniti in tožbeni zahtevek zavrniti (čl. 358 točka 4 ZPP).

Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico tudi spremembo odločitve

o pravdnih stroških. Tožnica v tej pravdi ni uspela in mora v

posledici tega povrniti toženi stranki pravdne stroške, nastale pred

sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške. Le-ti so odmerjeni v

skladu z veljavno odvetniško tarifo in ZST. Tak izrek o stroških

temelji na določbi čl. 166 v zvezi s čl. 154 in 155/2 ZPP.