VSL sklep III Cp 5956/2005

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu za nasprotno

izvršbo ugodilo (1. točka izreka) in sklenilo, da je upnik dolžan

dolžniku povrniti v roku 15 dni znesek 6.333.186,12 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od zneska: 22.167,32 SIT od 10.8.2004 dalje do

plačila; 3.704.995,02 SIT od 26.11.2004 dalje do plačila, 2.112,22

SIT od 27.11.2004 dalje do plačila in 2.603.111,56 SIT od 26.11.2004

dalje do plačila (2. točka izreka). Upniku je naložilo dolžniku

povrniti stroške nasprotne izvršbe, odmerjene na 109.263,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila, v 15

dneh (3. točka izreka), dolžnikov predlog pa je zavrnilo v delu, v

katerem zahteva stroške nasprotne izvršbe v znesku nad 109.263,00 SIT

(4. točka izreka).

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih

razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju

ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v

nadaljevanju ZIZ). V pritožbi navaja, da Vrhovno sodišče RS ni

pravnomočno sodbo razveljavilo in tožbo upnika zavrglo, temveč je

sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo

sodišču prve stopnje v novo sojenje, kar pomeni, da postopek še ni

končan. Vrhovno sodišče RS navaja, da bo o stroških postopka odločeno

s končno odločbo. Nikjer ni navedeno, da je izvršilni naslov

pravnomočno razveljavljen. Ugotavlja, da dolžnik nima razlogov za

nasprotno izvršbo po 67. členu ZIZ, ker izvršba še ni končana zaradi

sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 1.12.2004, ki je odločilo,

da se na prošnjo dolžnika izvršba odloži za tri mesece, tj. do

24.2.2005, in ker izvršilni naslov ni bil pravnomočno odpravljen in

sklep o izvršbi ni bil pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen.

Nadalje navaja, da dolžnik ni vložil tožbe zaradi neupravičene

pridobitve, s tem da lahko predlog za nasprotno izvršbo vloži dolžnik

v treh mesecih od dneva, ko je izvedel za razlog zanjo. Nadalje

pritožnik navaja dejstva, ki se ne tičejo vprašanja nasprotne

izvršbe, zato jih pritožbeno sodišče ne povzema (stran 3 pritožbe).

Pritožba ni utemeljena.

Pritrditi je sodišču prve stopnje, da so podani pogoji za ugoditev

predlogu za nasprotno izvršbo iz 67. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče se

namreč strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da je bil izvršilni

naslov pravnomočno razveljavljen in da ni pomembno, da je bila zadeva

vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nova sodna odločba bo

lahko nov izvršilni naslov, na podlagi katerega bo lahko upnik znova

predlagal izvršbo. Dolžnik je tudi vložil predlog za nasprotno

izvršbo za zneske, glede katerih je bila izvršba že opravljena, zato

so podani pogoji iz prvega odstavka 67. člena ZIZ in je pritožbeni

očitek, da izvršba še ni končana, neutemeljen. Ker za ugoditev

predlogu za nasprotno izvršbo zadostuje, da je izpolnjen eden izmed

pogojev iz 1-5 točke prvega odstavka 67. člena ZIZ, je neutemeljen

tudi nadaljnji pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje nikjer ne

navaja datuma razveljavitve sklepa o izvršbi in kdo je sklep

pravnomočno razveljavil. Ker vložitev tožbe zaradi neupravičene

pridobitve ni pogoj za ugoditev predlogu za nasprotno izvršbo, saj

dolžnik vloži predlog za nasprotno izvršbo ravno namesto tožbe zaradi

neupravičene pridobitve, je pritožbeni očitek, da dolžnik ni vložil

navedene tožbe, neutemeljen. Pritožba nadalje zgolj povzema zakonsko

določbo, da lahko predlog za nasprotno izvršbo vloži dolžnik v roku

treh mesecev od dneva, ko je izvedel za razlog zanjo, pri čemer pa

konkretno ne očita, da bi bil predlog za nasprotno izvršbo vložen

prepozno. Kljub temu pritožbeno sodišča na podlagi podatkov v spisu

ugotavlja, da je bil predlog vložen pravočasno. Iz priloge B6 je

namreč razvidno, da je dolžnik prejel sodno odločbo Vrhovnega sodišča

RS 25.3.2005, predlog za nasprotno izvršbo pa je vložil 15.4.2005.

Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki

so odločilnega pomena za odločanje v konkretni zadevi, ostalih

pritožbenih navedb (kot npr. da je bil upnik primoran odkupiti od K.

banke, d.d., vse upniške terjatve) pa ni upoštevalo (prvi odstavek

360člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede na navedeno so pritožbeni razlogi neutemeljeni. Ker pritožbeno

sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti

(drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je

pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo ter izpodbijani sklep

potrdilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).