VSL Sklep III Cp 1865/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je

izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi, opr. št. Ig 2000/10363 z dne

1.3.2001, prekinjena. Hkrati je odločilo, da se izvršba nadaljuje

zoper družbenika dolžnika C. R. in J. R., oba Zgornje Pirniče ...,

Medvode, in sicer z novim izvršilnim sredstvom, tj. z rubežem in

cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari, ki se nahajajo na naslovu

dolžnika ali kjerkoli drugje, ter po pravnomočnosti sklepa o izvršbi

s prodajo zarubljenih stvari in nakazilom kupnine za prodane stvari

na upnikov račun.

Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik zaradi zmotne uporabe

materialnega prava. V pritožbi navaja, da se je sodišče prve stopnje

v izpodbijanem sklepu napačno sklicevalo na določilo 4. odstavka 27.

člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod),

ki ga je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-135/00-77 z dne

9.10.2002 razveljavilo, v kolikor se nanaša na družbenike, ki v

smislu obrazložitve te odločbe niso odgovorni za obveznosti

gospodarske družbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje se je pri izdaji sklepa o nadaljevanju

izvršilnega postopka z družbeniki izbrisane družbe pravilno

sklicevalo na določbo 4. odstavka 27. člena ZFFPod. V primeru izbrisa

gospodarske družbe iz sodnega registra in posledičnega prenehanja

družbe (prvi odstavek 27. člena ZFPPod), se namreč skladno s cit.

členom ZFPPod v povezavi s prvim odstavkom 394. člena Zakona o

gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) domneva, da so družbeniki

oz. delničarji izbrisane gospodarske družbe podali izjavo, da

prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti

izbrisane družbe. Z ustavno odločbo (opr. št. U-I-135/00 z dne

9.10.2002) je bila ta določba razveljavljena, kolikor se nanaša na

družbenike, ki niso imeli vpliva na poslovanje izbrisane družbe (tako

imenovani pasivni ali nepravi družbeniki). To ne pomeni, da prehod

obveznosti izbrisane družbe na družbenike ne temelji več na določbi

četrtega odstavka 27. člena ZFPPod, temveč je na podlagi navedene

ustavne odločbe družbenik pridobil samo možnost izpodbijati domnevo o

prevzemu obveznosti izbrisane gospodarske družbe, če na poslovanje

družbe in na nastanek obveznosti te družbe ni imel vpliva. Dolžnika

tega v pritožbi ne zatrjujeta, vendar pa je treba opozoriti, da tudi

v primeru, če bi takšen ugovor uveljavljala, tega ugovora v okviru

predmetnega pritožbenega postopka ne bi bilo mogoče reševati.

Tovrstna vprašanja v zvezi s pasivnostjo družbenika in s tem

povezanim prehodom obveznosti izbrisane družbe se namreč rešujejo v

okviru ugovornega postopka pred sodiščem prve stopnje, saj

predstavljajo vsebinska vprašanja, od katerih je odvisna utemeljenost

predloga za izvršbo, ne pa vprašanja, o katerih bi sodišče odločalo v

okviru odločanja o povsem procesnem vprašanju nadaljevanja izvršbe.

Za izdajo sklepa o nadaljevanju postopka z družbeniki namreč zadošča,

da je oseba, proti kateri je dovoljeno nadaljevanje izvršilnega

postopka, vpisana v sodni register kot družbenik izbrisane

gospodarske družbe. Ker nasprotno iz pritožbe dolžnikov ne izhaja, je

materialnopravna podlaga, na katero je sodišče oprlo svojo odločitev

o nadaljevanju izvršbe z družbeniki izbrisane gospodarske družbe,

povsem pravilna.

Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po

uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena v zvezi s 366.

členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo dolžnikov

kot neutemeljeno zavrnilo in v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v

zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo sklep sodišča prve stopnje.