VSL sklep II Cp 530/2006

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve
stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljice za zaznambo

spora na nepremičninah, in sicer parc. št. 120/2 in 117/3 k.o. M.,

pri katerih je vpisan Ž. K. kot lastnik, z obrazložitvijo, da po 79.

čl. ZZK/1 (Uradni list RS, št. 58/2003), ni predvidena zaznamba

sporov zaradi razdružitve skupnega premoženja v nepravdnem postopku.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo predlagajoča stranka in meni, da iz

79čl. ZZK izhaja, da se zaznamba spora dovoli tudi na podlagi

predloga in ne samo na podlagi tožbe. Omenjeni parceli sta skupno

premoženje pravdnih strank in vpisani samo na nasprotnega udeleženca.

Predlagateljica poudarja, da želi navedene nepremičnine nasprotni

udeleženec obremeniti s hipoteko, tako da obstaja nevarnost, da se

obremeni tudi njen solastni del.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 79. čl. ZZK, ki

predvideva zaznambo spora le v primeru vložene tožbe, pa še to v

primerih, ki so našteti v citirani določbi. Pri nepravdnem postopku

pa dopušča le v 3. točki zaznambo spora o določitvi nujne poti.

Pritožnica meni, da je postopek razdružitve skupnega premoženja v

primeru, ko je v zemljiški knjigi vpisan le nasprotni udeleženec,

primer, ko je možno dovoliti zaznambo spora po tej določbi. Določba

je jasna, zato ne rabi razlage, saj so primeri taksativno našteti.

Zato ni dopustno širiti odločbe z razlago primerov na druge primere.

Interpretacija jasnih določb ni potrebna.

Tudi sodna praksa je enotna, da dokler gre za nepravdni postopek, ni

pogojev za zaznambo spora (primerjaj npr. sklep Višjega sodišča v

Ljubljani, I Cp 1159/2000). V postopku predlagateljica predlaga

civilno razdružitev skupnega premoženja oziroma prodajo nepremičnin

in delitev izkupička. S tem ne meri na pridobitev lastninske pravice.

Če pa obstoji razlog za začasno odredbo po ZIZ, bo to predlagateljica

morala uveljavljati v ustreznem postopku.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno

dejansko stanje pravilno uporabilo določbe ZZK, pri tem pa ni

naredilo absolutne bistvene kršitve določb ZPP, na katere pritožbeno

sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot

neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje ter hkrati

dovoliti izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 161. čl. ZZK).