VSK sodba Cp 628/99

Pritožba tožene stranke se zavrne in se p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, da mu je toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno listino primerno za vpis lastninske pravice na parc. št. ... vl. št. ... k.o.T. na njegovo ime. Ugotovilo je, da je tožnik pridobil lastninsko pravico na tej parceli na podlagi priposestvovanja.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila toženka po svoji pooblaščenki iz pritožbenih razlogov kršitve pravdnega postopka in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi je navedla, da se je pravdni postopek na prvi stopnji vodil enostransko, njene navedbe se niso upoštevale in niso bile zaslišane priče, ki jih je predlagala in pripeljala na obravnavo in bi potrdile, da sta oba hotela zamenjavo parcel. Priče, ki so bile zaslišane pa so ali v sorodstvu s tožečo stranko in njegovo ženo ali pa so pričale pristransko, oziroma neprepričljivo. Tožnik se je priženil v vas šele v letu 1958 in premoženje je vpisano na njegovo ženo, zato ni razumljivo, zakaj bi bila sporna parcela prepisana nanj. Podan je sum, da pogodbe ni podpisal toženkin oče, ker je bil bolan in je v začetku leta 1964 umrl. Ne oče ne brat, ki je umrl v letu 1969 in po katerem je dobila sporno parcelo, ji nista nikoli povedala, da je bila parcela prodana, ker je povsem neobičajno za razmere v družini. Da je res mislila, da je parcela njena dokazuje, da je na njej dala posekati drevo, tožnik pa jo zaradi tega toži. Prvostopno sodišče ni pravilno uporabilo zakon, tožnik ni bil niti v pristni, še manj zakoniti ali dobroverni posesti. Izkoristil je zaupanje in dobro voljo toženke, ki mu je posest prepustila v obdelavo, sama pa je pričakovala nek pravni posel.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče prosto odloča katere dokaze bo izvedlo za ugotovitev odločilnih dejstev v pravdni zadevi. Tudi po oceni pritožbenega sodišča so izvedeni dokazi na prvi stopnji zadoščali za odločanje o tožnikovem zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine zaradi pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem na parceli št. ... vl.št.... k.o. T. Dokaz s pogodbo med F. K. in tožnikom z dne 16.5.1962, sklenjeno pred sodnikom na prvostopnem sodišču, s katero je F. K. prepustil tožniku sporno parcelo v last in posest s pravico vknjižbe lastninske pravice dokazuje, ne glede na to, da sta imela za sklenitev razloge v neki prejšnji pogodbi, veljaven pravni naslov. Potrjuje pa tudi, da je tožnik imel iz verjetnih razlogov nepremičnino za svojo, kar pomeni, da je bil dobroveren. Tožba je vložena 1.7.1998 in ni vprašljiv niti potek priposestvovalne dobe 20 let tako v času uporabe pravnih pravil ODZ-ja, kot Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), kar pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Res je upošteven tudi 10-letni rok zaradi zakonite posesti. Dejstvo, da so parcelo uživali in obdelovali tožnik in njegovi, da vsaj od leta 1969 niso zaradi uporabe pomagali toženki pri žetvi, je potrdila tudi toženka zaslišana kot stranka. Tako pa so ugotovljena odločilna dejstva pomembna za odločanje o tožnikovem zahtevku, ki jih tudi izpovedi prič, ki jih je predlagala tožena stranka o tem, da je bilo govora o menjavi nepremičnin, tudi če bi navedbe tožene stranke potrdile, ne bi mogle omajati, zato je te dokazne predloge prvostopno sodišče upravičeno zavrnilo.

Po oceni pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev procesnega prava in kot je presodilo po uradni dolžnosti na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v skladu s 368. čl.Zakona o pravdnem postopku potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.