VSL sklep I Cpg 497/99

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Na podlagi določbe 1. odst. 498. člena ZPP (Uradni list RS, št.

26/99) je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabilo določbe ZPP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90).

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, tako da je ugotovilo, da so vsi sklepi skupščine tožene stranke, sprejeti na 10. seji dne 11.6.1998, nični. Sklenilo je še, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 197.250,00 SIT z zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno pa njeno razveljavitev.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je pri ugoditvi tožbenemu zahtevku izhajalo iz prepričanja, vsaj implicitnega, da je vpis spremembe družbenika v sodni register konstitutivnega značaja, da torej nekdo postane družbenik s samim vpisom v sodni register. Tako pojmovanje pa je zmotno. Vpis spremembe družbenika v sodni register ima le deklaratoren značaj.

V predmetni zadevi naj bi prišlo do spremembe družbenika tako, da je E. d.d., v stečaju prodal poslovni delež tožeči stranki. Za veljavnost pogodbe o prodaji poslovnega deleža pa je (med drugim) potrebno upoštevati določbe družbene pogodbe. Po določbi 4. odst.

416člena ZGD imajo namreč družbeniki pri nakupu poslovnega deleža predkupno pravico pred drugimi osebami, če ni z družbeno pogodbo drugače določeno. V našem pravnem redu je torej že zakonsko določena prednostna pravica družbenikov. Izključiti jo je mogoče le z družbeno pogodbo. ZGD tudi pove, kdo se šteje za pridobitelja poslovnega deleža. Po določbi 1. odst. 417. člena je to le tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev (in ne morda tisti, ki mu je uspelo izposlovati nepravnomočen vpis spremembe družbenika v sodni register). Tožečo stranko bi zato bilo šteti za družbenico le tedaj, če je poslovodji tožene stranke pred sporno skupščino prijavila pridobitev poslovnega deleža in je pridobitev tudi dokazala s pogodbo, ki je bila sklenjena (med drugim) v skladu z določbo 4. odst. 416. člena ZGD oziroma družbeno pogodbo, s katero je bila ustanovljena tožena stranka.

Prvostopno sodišče je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ugotavljalo v preozkem obsegu. Ker je ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 1. odst. 370. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo sojenje, v katerem bo potrebno ugotoviti, ali bi morala tožeča stranka spoštovati (zatrjevano) predkupno pravico družbenikov tožene stranke.

V skladu z določbo 3. odst. 166. člena ZPP je pritožbeno sodišče še sklenilo, da se odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke pridrži za končno odločbo.