VSK sklep Cpg 269/99

Pritožbi predlagatelja se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v točki III. r a z v e l j a v i in v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.
Sicer se pritožba predlagatelja zavrne kot neutemeljena in v nerazveljavljenem delu p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodno takso predlagatelja za vpis sprememb v sodni register odmerilo na 20.250,00 SIT, nato pa odločilo, da je predlagatelj dolžan plačati še 8.700,00 SIT sodne takse in 1.012,50 SIT stroškov opomina, ki so nastali 11.5.1998. Obenem je odločilo tudi, da se predlagatelju povrne 18.000,00 SIT.

Zoper ta sklep se pritožuje predlagatelj po svojem pooblaščencu zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremeni. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določilo 4. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST). Predlagatelj je skupaj plačal 11.550,00 SIT sodne takse za predlog z dne 11.5.1995, ker pa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja in ni vpisalo podatkov, katere je predlagatelj predlagal za vpis, sodišče prve stopnje ni upravičeno do sodne takse za vpis podatkov po tarifni št. 22/3 ZST. Predlagatelj je upravičen zahtevati povrnitev takse za vpis sprememb podatkov v sodni register za tri registrske liste, pri čemer je treba kot znesek, ki mora biti kot preveč plačana taksa vrnjen, upoštevati vrednost točke na dan 31.5.1999, to je vrednost 15,00 SIT.

Pritožba predlagatelja je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z odločitvijo, s katero je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlagatelju kot preveč plačana taksa vrne znesek 18.000,00 SIT, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 3. tč. 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 35. čl. ZST. Kot je razvidno iz 1. odst. 35. čl. ZST v primeru, če bi bila taksa plačana v gotovini, sodišče pošlje zahtevo za vrnitev takse s potrebnimi podatki pristojnemu davčnemu organu, na območju katerega ima sodišče sedež, po 3. odst. istega člena pa o zahtevi za vrnitev takse odloči pristojni davčni urad, pri čemer pri odločanju uporabi vrednost točke, ki velja na dan odločitve. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje odločilo o zadevi, ki ne spada v sodno pristojnost, kar pomeni ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka, ki jo je potrebno upoštevati tudi po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbi predlagatelja ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v delu, v katerem je odločeno o vrnitvi preveč plačane takse, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje, to je da nadaljuje postopek po določilu 35. čl. ZST.

Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje takso predlagatelju odmerilo v skladu z določilom 4. čl. ZST in 3. odst. 22 tarifne številke istega zakona. Tudi če je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja in ni vpisalo podatkov, ki jih je predlagal predlagatelj za vpis, to ne pomeni, da zahtevane takse predlagatelj ni bil dolžan plačati. Sodišče prve stopnje je o vpisu odločalo in taksa se plačuje za to odločitev, ne glede na to, da je bila negativna za stranko.

Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbo predlagatelja zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.