VSK sodba Cpg 294/99

Pritožba tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
Predlog tožeče stranke za priznanje stroškov odgovora na pritožbo se zavrne.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je osebno vozilo, št. motorja ..., št. šasije ... v izključni lasti tožnika in se kot tako izloči iz davčnega postopka proti toženi stranki, glede pravdnih stroškov pa je odločilo, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči v znesku 133.659,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, vse v roku 8 dni.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka po državnem pravobranilcu in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi prezrlo določilo 3. odst. 540. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), po katerem je v primeru, ko se za premične stvari vodijo posebne javne knjige, mogoč pridržek lastninske pravice le, če tako določajo predpisi o ureditvi in vodenju teh knjig. Register motornih vozil pa je vsekakor javna knjiga, v kateri se vodijo podatki o lastnikih vozil. Tudi prometno dovoljenje se izda na lastnika vozila. Zato se pridržek lastninske pravice napram tretjemu ne more uveljavljati le na podlagi sklenjene pogodbe, temveč bi se moralo to dejstvo vpisati v register motornih vozil, sama zaznamba pa tudi v prometno dovoljenje. Zato pridržek lastninske pravice, vsebovan v običajni kreditni pogodbi ne velja za tretjega, če ni na tak način zaznamovan.

Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu odgovorila na pritožbo in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede bistvenih okolnosti spora dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo nobene take kršitve iz 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki bi jo pritožbeno sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje dejanskim in pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da se izogne nepotrebnemu ponavljanju. Kar pa se tiče navedbe tožene stranke, češ da bi bilo potrebno pridržek lastninske pravice zaznamovati tudi v registru motornih vozil, ki je javna knjiga, kakršno ima v mislih 3. odst. 540. čl. ZOR, pa pritožbeno sodišče le pripominja, da pri registru motornih vozil ne gre za javno knjigo, v kateri bi se vpisovale stvarne pravice in ki bi torej pomenila evidenco stvarnih pravic, ampak se ta evidenca vodi le za upravne namene. Po 3. odst. 540. čl. ZOR, si je na premičnih stvareh, o katerih se vodijo posebne javne knjige, res mogoče pridržati lastninsko pravico le, če tako določajo predpisi o ureditvi in vodenju teh knjig, vendar kot rečeno, to ne velja za register motornih vozil. V tem določilu so mišljene tiste javne knjige, v katerih se vodi glede premičnih stvari evidenca stvarnih pravic, na primer vpisnik ladij, vpisnik zrakoplovov ipd., ne pa primeri evidenc, ki služijo le v upravne svrhe. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče pa je zavrnilo predlog tožeče stranke na priznanje stroškov odgovora na pritožbo, saj v njem ni ničesar takega, kar bi pripomoglo k razjasnitvi zadeve in je bil torej nepotreben.