VSM sklep Kp 305/98

Ob reševanju pritožbe zagovornika obt. J.P. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne v ponovno sojenje.
Z uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje je bil obt. J.P.
spoznan za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja spolnega napada na otroka iz tretjega v zvezi s prvim odstavkom 183. člena Kazenskega zakonika (KZ) in mu je bila izrečena kazen dve leti zapora. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je bil obtoženec oproščen plačila stroškov kazenskega postopka.
Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obtoženec po svojem zagovorniku. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje.
Pritožbeno sodišče je o seji pritožbenega senata obvestilo obtoženca, njegovega zagovornika in višjega državnega tožilca. Vsi so se seje tudi udeležili. Pritožbena seja je bila opravljena po določbi petega odstavka 378. člena ZKP v tajnosti iz razlogov morale.
Pregled zadeve je pokazal naslednje: Ob reševanju pritožbe obtoženčevega zagovornika je pritožbeno sodišče preizkusilo prvostopno sodbo tudi po uradni dolžnosti (člen 383/I ZKP), pri tem pa ugotovilo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Izrek sodbe, ki je nekritičen povzetek obtožbe, je namreč nerazumljiv, nasprotuje pa tudi razlogom sodbe. Iz opisa dejanja po obtožbi in izreka sodbe namreč ne izhaja bistveni element obravnavanega kaznivega dejanja, in sicer, da je bila nedoletna oškodovanka zaupana v vzgojo, varstvo in oskrbo obtožencu. Izrek sodbe pa je tudi v nasprotju z njenimi razlogi na strani 4 prvostopne sodbe, kjer prvo sodišče pavšalno ugotavlja, da je bila mladoletna oškodovanka obtožencu zaupana v vzgojo in varstvo. Navedena kršitev narekuje razveljavitev prvostopne sodbe po uradni dolžnosti.
Ko bo sodišče prve stopnje nakazano kršitev odpravilo, bo o stvari ponovno odločilo. Pri tem bo moralo kritično premotriti pravno opredelitev obravnavanega dejanja po obtožbi okrožnega državnega tožilca, katere opis v ponovljenem postopku s strani obtožbe ne more biti dopolnjen na škodo obtoženca, ker se okrožni državni tožilec zoper predmetno sodbo ni pritožil. V ponovljenem postopku pa naj sodišče prve stopnje tudi kritično premotri pritožbena izvajanja v smeri odnosa mladoletne oškodovanke in njene matere do obtoženca, in sicer po storitvi obtožencu očitanega kaznivega dejanja.
Po obrazloženem je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika obtoženca odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

Ob reševanju pritožbe zagovornika obt. J.P. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne v ponovno sojenje.

Z uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje je bil obt. J.P.

spoznan za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja spolnega napada na otroka iz tretjega v zvezi s prvim odstavkom 183. člena Kazenskega zakonika (KZ) in mu je bila izrečena kazen dve leti zapora. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je bil obtoženec oproščen plačila stroškov kazenskega postopka.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obtoženec po svojem zagovorniku. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje.

Pritožbeno sodišče je o seji pritožbenega senata obvestilo obtoženca, njegovega zagovornika in višjega državnega tožilca. Vsi so se seje tudi udeležili. Pritožbena seja je bila opravljena po določbi petega odstavka 378. člena ZKP v tajnosti iz razlogov morale.

Pregled zadeve je pokazal naslednje: Ob reševanju pritožbe obtoženčevega zagovornika je pritožbeno sodišče preizkusilo prvostopno sodbo tudi po uradni dolžnosti (člen 383/I ZKP), pri tem pa ugotovilo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Izrek sodbe, ki je nekritičen povzetek obtožbe, je namreč nerazumljiv, nasprotuje pa tudi razlogom sodbe. Iz opisa dejanja po obtožbi in izreka sodbe namreč ne izhaja bistveni element obravnavanega kaznivega dejanja, in sicer, da je bila nedoletna oškodovanka zaupana v vzgojo, varstvo in oskrbo obtožencu. Izrek sodbe pa je tudi v nasprotju z njenimi razlogi na strani 4 prvostopne sodbe, kjer prvo sodišče pavšalno ugotavlja, da je bila mladoletna oškodovanka obtožencu zaupana v vzgojo in varstvo. Navedena kršitev narekuje razveljavitev prvostopne sodbe po uradni dolžnosti.

Ko bo sodišče prve stopnje nakazano kršitev odpravilo, bo o stvari ponovno odločilo. Pri tem bo moralo kritično premotriti pravno opredelitev obravnavanega dejanja po obtožbi okrožnega državnega tožilca, katere opis v ponovljenem postopku s strani obtožbe ne more biti dopolnjen na škodo obtoženca, ker se okrožni državni tožilec zoper predmetno sodbo ni pritožil. V ponovljenem postopku pa naj sodišče prve stopnje tudi kritično premotri pritožbena izvajanja v smeri odnosa mladoletne oškodovanke in njene matere do obtoženca, in sicer po storitvi obtožencu očitanega kaznivega dejanja.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika obtoženca odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.