VSM sklep Cpg 548/97

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje opr.št. III Pg 116/95-11 z dne 5.3.1997 spremeni in tožbeni zahtevek zavrne.
Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 87.441,00 sit pravdnih stroškov v osmih dneh, da ne bo izvršbe.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da sta pravni dejanji - asignaciji z dne 5.5.in 8.5.1994 brez pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke in naložilo toženi stranki vrnitev zneska 749.938,00 sit, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe, v stečajno maso.

Tožena stranka je v pravočasni pritožbi uveljavljala vse pritožbene razloge iz 353. člena ZPP. Bistveno kršitev vidi pritožnica v tem, da je prvostopno sodišče brez izvedbe dokazov ugotovilo, da stečajni upniki v stečajnem postopku zoper tožečo stranko ne bodo v celoti poplačani ter da tožnik ni imel dovoljenja za vložitev izpodbojne tožbe. Z izpodbijanim pravnim dejanjem stečajni upniki niso bili oškodovani in je v tej zvezi prvostopno sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje ter napačno uporabilo materialno pravo.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena.

Pritožbeno sodišče ni ugotovilo zatrjevanih bistvenih kršitev pravdnega postopka, saj je prvostopno sodišče izvedlo dokaz z vpogledom v stečajni spis, v pravdnem spisu pa je tudi dovoljenje predsednika stečajnega senata za vložitev izpodbojne tožbe zoper toženo stranko. Pač pa je ugotovilo, da je prvostopno sodišče na podlagi izvedenih dokazov naredilo napačne materialno-pravne zaključke.

Pravdni stranki sta dne 5.8.1994 sklenili pogodbo o posojilu zneska 730.000,00 sit za dobo treh dni. V četrtem členu pogodbe je bilo dogovorjeno zavarovanje vrnitve posojila z tremi akceptnimi nalogi in asignacijsko pogodbo z V. d.o.o. kot asignatom. Istega dne je bila sklenjena pogodba o asignaciji za vrnitev glavnice, dne 8.8.1994 pa še za natekle obresti v znesku 19.938,00 sit. Iz bančnih obvestil je razvidno, da je V. d.o.o. dne 8.8.1994 plačal toženi stranki posojeno glavnico in obračunane obresti za čas od 5.8. do 8.8.1994. Takšno dejansko stanje izhaja iz navedb pravdnih strank - nasprotne navebe o tem, ali je bila asignacijska pogodba sklenjena pred posojilno pogodbo pa so odveč, saj je bistveno, da sta bili sklenjeni istočasno to je dne 5.8.1994, za pogodbene obresti pa na dan, ko je bila vrnjena glavnica in je bil možen obrestni obračun - to je 8.8.12994. Iz določila 4. člena posojilne pogodbe izhaja tudi pravna narava pogodbe, ki sta jo stranki imenovali "asignacijska pogodba". Dejansko gre za pogodbo o odstopu v zavarovanje iz 445. člena ZOR, ki je fiduciaren posel (glej Cigoj: Obligaciska razmerja, Ljubljana 1978, str. 407). Poleg zastavne pravice je tudi fiduciarni posel podlaga za nastanek ločitvene pravice (pravice do ločenega poplačila) v stečajnem postopku.

Pogodbeno ustanovljena pravna podlaga ločitvene pravice z začetkom stečaja ne ugasne (glej 1.odst. 131. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji U.l. RS štev. 67/93 in sl., v nadaljevanju ZPPSL), saj bi sicer nihče ne posloval in pomagal tistemu, ki mu grozi stečajni postopek. Na ZPPSL temelječa sodna praksa dovoljuje ustanovitev ločitvene pravice na načine primeroma naštete v cit. 1.odst 131. člena ZPPSL, ki so lahko predmet prerekanja na naroku za preizkus upniških terjatev oziroma izpodbijanju v stečaju. Če se pravni temelj ločitvene pravice konsumira s poplačilom pred začetkom stečaja (n.pr. zastavna pravica preneha zaradi plačila dolga), pa tega pravnega temelja ni mogoče uspešno izpodbijati v primeru, da je nastal istočasno kot pogodba o posojilu. Sicer bi posojilodajalec po 560. členu ZOR odklonil izpolnitev pogodbe o posojilu.

Iz prej opisanega dejanskega stanja gre za istočasno povečano tožnikovo premoženje s posojilom in odstopom v izterjavo.

Če odstop v izterjavo ne bi bil realiziran, bi ločitvena pravica ostala v veljavi in bi bila tožena stranka tudi v stečajnem postopku v celoti poplačana iz dolžnikove terjatve do V. d.o.o. S plačilom dne 8.8.1994 torej niso bili ostali upniki oškodovani, s tem pa tudi ni podan objektivni pogoj za izpodbijanje po 1. odst. 125. člena ZPPSL - namreč oškodovanje upnikov.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano odločbo skladno s 4. točko I. odst. 373. člena ZPP.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu 166/II ZPP.

Pritožbeno sodišče je toženi stranki glede na uspeh v pravdi in glede na vložen stroškovnik priznalo za odgovor na tožbo 380 točk odvetniške nagrade, 7.499,00 sit sodne takse, za pripravljalni spis 285 točk in za udeležbo na naroku 190 točk. Vrednost točke je 76,50 sit.