VSC sklep Cp 720/97

Pritožba dedinje A se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r- d i sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnica sama trpi svoje pritožbene stroške.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugotovilo obseg zapuščine po pokojni B in je med drugim štelo v zapuščino tudi denarna sredstva na hranilni knjižici C s saldom Č DEM ter na hranilni knjižici C s tolarskim saldom D SIT. Na zapuščinski obravnavi so vse tri dedinje sklenili dedni dogovor in tak dedni dogovor je zapuščinsko sodišče povzelo v sklep o dedovanju.

Proti takšnemu sklepu se je pritožila A zaradi bistvene kršitve določb postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožnica je dedni dogovor sklenila v zmoti, ker ni vedela za darilno pogodbo, v kateri je bilo darilo dano kot dediščina. Dedinja E je bilo dedno odpravljena in če bi pritožnica zato vedela, takšnega dednega dogovora ne bi sklenila. Dedni dogovor je zato neveljaven in pritožnica predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Po 3. odst. 214. čl. Zakona o dedovanju lahko vsi dediči sporazumno predložijo delitev zapuščine, sodišče pa tak sporazum (dedni dogovor) navede v sklepu o dedovanju. Sodišče torej lahko povzame v sklep o dedovanju le sporazum, ki so ga sklenili vsi dediči. V konkretni zadevi so nastopile tri dedinje in vse tri so sklenile (podpisale) dedni dogovor. Obstajali so torej vsi pogoji za to, da je zapuščinsko sodišče sporazum povzelo v sklep o dedovanju. Pritožbeno sodišče je tudi ugotovilo, da je bil sporazum dedinj povzeto v sklep o dedovanju točno v takšni obliki, kot je bil sklenjen. To pomeni, da so bili spoštovani vsi pogoji iz čl. 214/3 Zakona o dedovanju. Zato je pritožba neutemeljena.

Zapuščinsko sodišče pa po čl. 214/3 Zakona o dedovanju nima pravice preizkušati vsebine in veljavnosti sporazuma, saj je sporazum pogodba, ki je v avtonomiji strank. Za pogodbe pa veljajo splošne določbe obligacijskega prava. Če je kateri od dedičev mnenja, da je sporazum iz kateregakoli razloga neveljaven, lahko to uveljavlja v pravdi. V konkretnem primeru se dedinja sklicuje na zmoto (čl. 61 ZOR). To vse pa pomeni, da v zapuščinskem postopku ni mogoče uveljavljati neveljavnosti dednega dogovora. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje pritožbene stroške.