VSM sodba Cpg 116/97

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožena stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da so v izreku navedeni pravni posli stečajnega dolžnika - tožeče stranke, brez pravnega učinka proti stečajni masi v stečajnem postopku, opr. štev.

St 8/95, okrožnega sodišča. Toženi stranki je naložilo vrnitev zneska 13.894.040,00 sit, z zakonitimi obrestmi, od dneva vložitve tožbe, v stečajno maso ter povrnitev pravdnih stroškov.

Tožena stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala prvostopno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov z navedbo, da je cesija po 346. členu zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR povsem legalno in običajno pravno dejanje. Podana je tudi bistvena kršitev iz 13. točke drugega odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP, ker je sodišče prve stopnje pravne posle obravnavalo kot prevzem izpolnitve po 453. členu ZOR, v izreku pa ugotovilo, da je odstop terjatev po sklenjenih pogodbah brez pravnega učinka proti stečajni masi. Tožeča stranka je, zaradi nujnosti oskrbe z živino, toženi zagotavljala prednost pri poravnavanju terjatev. Ker pa je poslovanje potekalo nemoteno, ni vedela za finančne težave tožeče stranke.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preiskusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je v predmetni zadevi pravilno ugotovilo dejansko stanje, zato se pritožbeno sodišče, v izogib ponavljanju, sklicije na razloge v izpodbijani sodbi. Pravilni so tudi materialnopravni zaključki o pogojih iz 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS 67/93) - v nadalj. ZPPSL. Glede na pritožbena izvajanja pa je še dodati: Že iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da v predmetni zadevi ne gre za klasično cesijo. Pogodba z naslovom "pogodba o cesiji (odstopu terjatve)" je po vsebini prevzem izpolnitve po 453. členu zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Po stališču sodne prakse je pravna narava pogodbe opredeljena predvsem z njeno vsebino, napačno poimenovanje nima pravnih posledic (sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 46/93, z dne 23.9.1993). V predmetni zadevi sta P.T. Ljubljana in P.T. Maribor, kot tretji, poravnali terjatve (priloga A11), ki jih je imela tožena stranka kot upnik do tožeče stranke kot dolžnika.

Prvostopno sodišče je v izreku povzelo poimenovanje, kakor je navedeno v predloženih listinah, v obrazložitvi pa je pravilno ocenilo vsebino pogodbe in ugotovilo, da je zaradi izpodbijanega pravnega dejanja prišlo do neenakomernega poplačevanja stečajnih upnikov. Zato pritožbene navedbe o bistveni kršitvi pravdnega postopka in o cesiji, kot običajnem načinu plačila terjatev, niso utemeljene.

Pritožnica v pritožbi pove, da je imela pri dobavi pitancev govedi izključno prednost pri poravnavanju terjatev in s tem ovrže svojo nevednost o finančnih težavah tožeče stranke. Če bi tožeča stranka lahko poslovala normalno, ne bi ustanovila hčerinskih podjetij, preko katerih je plačevala pomembnejšim dobaviteljem, ostali pa so čakali na plačilo in bodo v stečajnem postopku samo sorazmerno poplačani (iz stečajnega spisa izhaja, da stečajna masa ne bo zadoščala za 100% poplačilo).

Pritožbeno sodišče zato meni, da je odločitev prvostopnega sodišča utemeljena, saj sta podani tako objektivna kot subjektivna predpostavka za izpodbijanje pravnih dejanj.

Tožena stranka lahko skladno z določilom 2.točke drugega odstavka 137. člena ZPPSL svojo terjatev, ki je "oživela" zaradi uspelega izpodbijanja v pravdnem postopku, priglasi v roku 30 dni od pravnomočnosti te odločbe - v stečajnem postopku zoper tožečo stranko.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu 166/I v zvezi s 154/I členom ZPP.