VSK sklep Kp 360/96

Pritožba obsojenega A.P.B. se kot neutemeljena z a v r n e .

Sodišče prve stopnje je s pobijanim sklepom zavrglo vlogo A.P. B. z dne 17.10.1996. To je storilo potem, ko je vložnika predhodno pozvalo, naj svojo vlogo ustrezno popravi oziroma dopolni.

Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje vložnik A.P.B. sam. V tečko razumljivi pritožbi navaja, da je sodišče le zaprosil za kopijo zapisnika o njegovem zaslišanju, saj meni, da je pri prevajanju iz italijanskega v slovenski jezik prišlo do napak. Ta njegova prošnja se mu zdi povsem razumljiva, glede na to, da ni hodil v slovenske šole. Predloga pritožba ne vsebuje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisovnih podatkov je razbrati, da je pritožnik dne 21.10.1996 najprej pri naslovnem sodišču, ki je njegovo vlogo posredovalo pristojnemu sodišču prve stopnje, vložil vlogo, datirano z dnem 17.10.1996 in ki jo je naslovil kot "odklonitev dejanja". Ker je bila vloga ocenjena kot nerazumljiva, je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 24.10.1996 pozvalo vložnika, naj v roku 8 dni pojasni, za kakšno vrsto vloge gre oziroma za kakšno izredno pravno sredstvo, pač glede na to, da je sodba v konkretni kazenski zadevi postala pravnomočna dne 22.5.1996. kakor je razbrati iz povratnice na list. št. 66 spisa je obsojenec prejel poziv sodišča dne 4.11.1996. Glede na to, da mu je bil za pojasnitev vsebine vloge oziroma njeno popravo dan na razpolago 8-dnevni rok, je bil zadnji dan roka, ko bi obsojenec pošiljko še lahko kot priporočeno vložil na pošti, ali pa jo neposredno dostavil sodišču, dne 12.11.1996. Obsojenec svoje vloge v roku, ki mu ga je dalo na razpolago sodišče ni dopolnil, temveč je dne 13.11.1996 Okrajnemu sodišču v Novi Gorici poslal le obvestilo, da je vlogo "odklonitev dejanja" poslal Višjemu sodišču v Kopru.

Glede na to, da obvestilo v ničemer ni prispevalo k razjasnitvi povsem nejasne vloge in da je bil vložnik tudi poučen o posledicah, ki bodo nastopile, če svoje vloge ne bo pravočasno in v nakazani smeri popravil oziroma dopolnil, prizivno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče ravnalo povsem pravilno, ko je zgoraj citirano obsojenčevo vlogo zavrglo, svojo odločitev pa oprlo na določbo 3. odst. 76. čl. ZKP. V luči pravkar navedenega pa se tudi pritožba A.P.B. izkaže kot neutemeljena, v posledici česar jo je bilo na podlagi 3. odst. 402. čl. ZKP kot tako tudi zavrniti.