VSM sklep Cpg 723/96

Pritožbam se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.

Tožeča stranka je z tožbo izpodbijala zakonitost javne dražbe opravljene v stečajnem postopku in zahtevala, da sodišče razveljavi pogodbe o prodaji v tožbi navedenih zemljiških parcel iz stečajne mase. Zoper sodbo s katero je prvostopno sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, so se pritožile vse tri tožene stranke iz vseh pritožbenih razlogov.

Prvotožena stranka je navedla, da tožnica ni aktivno legitimirana, ker zaradi prepozne prijave izločitvenega zahtevka ne more v nobenem primeru doseči izločitev spornih parcel. Nepremičnin ne more dobiti v naravi, ker ob začetku stečajnega postopka še nima ustrezne odločbe upravnega organa, ki vodi denacionalizacijski postopek. O prodaji nepremičnin je bilo odločeno v stečajnem postopku in bi bilo potrebno tožbo zavreči.

Drugotožena stranka je predlagala razveljavitev prvostopne sodbe, ker je pridobitev lastninske pravice na dražbi, ki jo izvede državni organ originaren način pridobitve. Poleg tega tožnik ni pravočasno priglasil izločitvene pravice.

Tretjetožena stranka je predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe, ker je kupila nepremičnino v postopku, ki ga vodi isto sodišče, ki je sedaj to prodajo razveljavilo.

Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da so razlogi izpodbijane sodbe pravilni in predlagala zavrnitev pritožb. V odgovoru je uveljavljala tudi novoto in sicer, da prvotožena stranka ne bi smela prodati parcel štev. 2006, 2009 in 2010 v K.o. S., ker je sklenila aneks k pogodbi iz leta 1979 v času stečajnega postopka.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so pritožbe utemeljene iz naslednjih razlogov: Tožbeni zahtevek se nanaša na prodajo dela stečajne mase. Po določilu 152. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS štev. 67/93 - v nadaljevanju ZPPSL) odloči o predmetu prodaje in prodajnih pogojih stečajni senat. Zoper ta sklep je dopustna pritožba po 13. členu ZPPSL v osmih dneh od nabitja na oglasno desko oziroma od vročitve. Torej odločitve o prodaji spornih parcel ni mogoče spodbijati s tožbo v pravdnem postopku, temveč s pravočasno pritožbo.

Stranka, ki izkaže pravni interes, lahko zaradi napak v postopku prodaje - torej tudi napak pri javni dražbi, zahteva s tožbo razveljavitev pogodb iz 4.odst. 154. člena ZPPSL. Takšen primer bi bil podan tudi, če bi stečajni dolžnik prodal nepremičnine, ki niso zajete v sklep stečajnega senata iz 152. člena ZPPSL (glej načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, objavljeno v Pravnih mnenjih št.

I/96).

Sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza s vpogledom v stečajni spis opr. št. St 65/94 (vpogledalo je le zapisnik o javni dražbi) in tako dejansko stanje v tej smeri ni popolno ugotovljeno. V kolikor bo sodišče prve stopnje v ponovnem postopku ugotovilo, da je bilo že pravnomočno odločeno o predmetu javne dražbe s sklepom v stečajnem postopku, bo postopalo kot v primeru, da je o zadevi že pravnomočno odločeno, sicer pa bo ustavilo postopek po 19. členu ZPP.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu III. odst. 166. člena ZPP.