VSL sklep Cpg 971/94

1."Pritožba" se kot nedovoljena zavrže.
2. Upnik sam trpi stroške "pritožbenega odgovora".

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom sklenilo (pravilno odredilo), da se "Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, podružnici 50102 nalaga, da sredstva, ki predstavljajo preostali del terjatve po sklepu o izvršbi tega sodšča opr. št. I Ig 1784/94-8 z dne 7.4.1995 še naprej zadrži na posebnem računu" (2. točka izreka).

Proti tej (tj. 2.) točki izreka navedenega sklepa se je pritožil dolžnik. Predlagal je takšno spremembo prvostopnega sklepa, da se zadržana sredstva sprostijo; podrejeno pa je predlagal razveljavitev izpodbijanega dela prvostopnega sklepa z vrnitvijo zadeve v razveljavljenem delu prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Pri tem ni priglasil pritožbenih stroškov.

Upnik je na pritožbo odgovoril. Predlagal je zavrnitev neutemeljene pritožbe s potrditvijo izpodbijanega sklepa. Pri tem je priglasil stroške pritožbenega odgovora.

Pritožba ni dopustna (in sicer ni dovoljena).

2točka izreka prvostopnega sklepa, zoper katero se je pritožil dolžnik, po svoji vsebini predstavlja odredbo. Z njo je namreč sodišče prve stopnje dalo Agenciji RS za plačilni promet nalog, da sredsva v znesku 3,356.597,00 (6,299.929,00 - 2,943.332,00) SIT še naprej zadrži na posebnem računu (3. odst. 7. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIP)). Zoper odredbo pa ni pravnega sredstva (7. odst. 8. člena ZIP), tako tudi ne pritožbe.

Sodišče prve stopnje je sicer dalo pravni pouk, da je zoper sklep z dne 21.6.1995 (opr. št. I Ig 1784/94-26) možno vložiti pritožbo, vendar pa sodišče z nepravilnim pravnim poukom ne more spremeniti objektivnega prava. Tako stranki (v konkretnem primeru dolžniku) ne more dati pravnega sredstva, ki ga zakon (v konkretnem primeru ZIP) ne predpisuje. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika kot nedovoljeno zavrglo (na podlagi 14. člena ZIP v zvezi s 1. točko 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)).

Sicer pa je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi dovolilo redno izvršbo, tj. izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (po 16. členu ZIP), ne pa na podlagi verodostojne listine (po 21. členu ZIP). S tem pa je omogočilo prenos denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji, ki opravlja posle plačilnega prometa, z njegovega na upnikov račun (1. odst. 199. člena ZIP) še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (2. odst. 199. člena ZIP).

Ker zoper odredbo (iz 2. točke izreka izpodbijanega sklepa) ni pritožbe, tudi ni odgovora na pritožbo. Sicer pa, tudi če bi šlo za postopek s pritožbo, odgovor na pritožbo zoper sklep po zakonu ni predviden (14. člen ZIP v zvezi s 381. členom ZPP). Zato je sodišče druge stopnje sklenilo, da upnik sam trpi stroške "pritožbenega odgovora" (z dne 18.7.1995).