VSM sodba Cpg 39/93

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka se je pravočasno pritožila zoper sodbo, s katero je sodišče vzdržalo v veljavi izvršilni sklep. Tožena stranka je v laični pritožbi smiselno zatrjevala, da ni tožnici ničesar dolžna zaradi kompenzacije z dolgom firme H. Glavne obravnave pa se tožena stranka ni udeležila, ker se - kot navaja v pritožbi, ne spomni, da bi prejela vabilo, če pa ga je, je nanj pozabila.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Najprej je potrebno ugotoviti, da je vabilo za toženo stranko izkazano s poštno povratnico, ki jo je toženka podpisala dne 10.10.1992. Torej je sodišče lahko opravilo obravnavo v njeni odsotnosti.

Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje na podlagi dobavnice in računa ter obračuna obresti. Iz navedb tožene stranke v ugovoru zoper izvršilni sklep izhaja, da je toženka res sprejela blago, katerega pa ni plačala zaradi domnevne terjatve do firme H.

Toženka zatrjevane nasprotne terjatve ni z ničemer dokazala, poleg tega pa gre tudi za terjatev do druge pravne osebe. Sodišče je torej pravilno ugotovilo dolg iz neplačanega računa, zaradi plačilne zamude pa tudi obveznost plačati obresti in stroške postopka.

V pravdnem postopku stranka ne more uspeti z pavšalnimi - deloma tudi žaljivimi navedbami. Prav gotovo bi bilo smotrno, da se tožena stranka v sodnem sporu posluži pomoči prava vešče osebe. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih tožena stranka ni priglasila.