VSM sodba Cpg 360/93

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Pritožnica nosi svoje stroške pritožbe.

Tožeča stranka je s tožbo, ki jo je med pravdnim postopkom razširila, zahtevala ugotovitev, da sta dva akceptna naloga neveljavna in da ji mora tožena stranka plačati znesek 280.337,70 sit spp. Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo toženi stranki plačilo vtoževanega zneska s pripadki, zavrnilo pa zahtevek na ugotovitev neveljavnosti listin.

Zoper obsodilni del sodbe se je pritožila tožena stranka. V pritožbi je navedla, da ni mogla vedeti, da FS. nima pooblastila za sklepanje poslov v imenu tožene stranke in da se je tožeča stranka takrat strinjala, da se njeni akceptni nalogi uporabijo kot garancija pri kreditu, danem FS.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje. Pravilni so tudi materijalno-pravni zaključki. Zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanja sklicuje na razloge izpodbijane sodbe. Glede na pritožbene navedbe pa še dodaja: Iz listin - poročila LB K. (list. št. 25) in dopisa tožene stranke s pripisom tožnice (priloga A5) izhaja, da je tožeča stranka izročila toženi stranki akceptna naloga štev. 5979215 in štev. 5824217 zaradi bodočega poroštva tožene stranke pri vloženi prošnji za bančni kredit. Iz navedenega poročila banke tudi izhaja, da je bil postopek s prošnjo za bančani kredit dne 5.4.1991 zaključen tako, da tožnica ni dobila kredita, toženec pa ni dal poroštva.

Za nadaljno ugotavljanje dejanskega ni bistveno, ali je bila dne 22.4.1991 sklenjena kreditna pogodba med toženo stranko in FS..

Bistveno je, da je tožena stranka vnovčila prav tista dva akceptna naloga tožeče stranke, ki jih je dobila v roke v času in zaradi dogovarjanaj tožeče stranke z LB K.. Toženi stranki pa ni uspelo dokazati, da je tožnica kasneje dala poroštvo za kredit iz zatrjevane pogodbe med toženo stranko in FS. in dovolila vnovčenje cit.

akceptnih nalogov zaradi danega poroštva. Za veljavnost in dokazovanje poroštva je v členu 998 ZOR predpisana pismena oblika - toženka pa takega pismenega prevzema poroštva ni predložila sodišču.

Glede na to je brezpredmetno tudi z ničemer izkazano pooblastilo FS., da se v imenu tožeče stranke dogovori za poroštvo.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu člena 166/I v zvezi členom 154/I ZPP.