VSL sklep I Ip 1007/2009

Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako, da se stroški izvršiteljice znižajo za 49,92 EUR.

Sodišče prve stopnje je odločalo o zahtevi upnice, da odloči o obračunu izvršiteljice sodišče, ker se z obračunom ni strinjala. Sodišče je s sklepom odmerilo izvršiteljici T.K.T. stroške v višini 88,56 EUR, torej je v celoti sledilo njenemu obračunu plačila za delo in stroškov.

V pravočasno vloženi pritožbi upnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe prava. Meni, da glede na to, da je 18. 2. 2008 sodišču predlagala delni odlog izvršbe na premičnine, ni mogoče šteti, da je bil rubež neuspešen oziroma neizveden v smislu četrtega odstavka Tarifne številke 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik). Izvršitelj namreč dejanja ni opravil. Dejstvo, da je izvršitelj prejel preklic rubeža po tem, ko je bil le-ta že razpisan, kot svojo odločitev utemeljuje sodišče, ne daje izvršitelju pravice do obračuna stroškov. Sklicuje se tudi na stališča Višjega sodišča v Ljubljani v treh drugih zadevah in predlaga, da se stroški v višini 49,92 EUR ne priznajo.

Izvršiteljica je na pritožbo odgovorila in navedla, da je bilo obvestilo o rubežu poslano upniku 14. 2. 2008 in ga je upnik prejel 15. 2. 2008, odlog izvršbe je dal 18. 2. 2009, izvršitelj pa je odlog po faksu prejel 19. 2. 2009. Glede na to, da je upnik prejel obvestilo o rubežu že dne 14. 2. 2009, bi lahko istega dne po faksu posredoval tudi odlog in bi ga izvršitelj prejel tri dni pred rubežem, tako da bi lahko razpisal novo izvršilno dejanje.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z določbo četrtega odstavka Tarifne številke 1 Pravilnika je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25 % plačila po tej tarifni številki, če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih stvari. Navedeno določbo je treba razumeti v povezavi s 1. členom Pravilnika in 292. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) tako, da je izvršitelj upravičen do plačila le za opravljeno delo (ZIZ in Pravilnik govorita o plačilu za delo), plačilo za neuspešen ali neizveden rubež v višini 25 % plačila po Tarifni številki 1 pa je po razumevanju pritožbenega sodišča izvršitelju treba priznati v primeru, če odide na kraj razpisanega rubeža, pa tega ne opravi iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe ali ker ni rubljivih predmetov. Za rubež, ki je iz razlogov na strani strank ali udeležencev pravočasno preklican in izvršitelj zaradi tega niti ni šel na kraj, kjer naj se rubež opravi, kakor je bilo tudi v konkretnem primeru, pa izvršitelju tudi po mnenju pritožbenega sodišča plačilo ne gre. Plačila za delo, kot ga predpisuje ZIZ in podrobneje Pravilnik, torej ni mogoče razumeti kot nadomestila za primer pravočasnega preklica že razpisanega rubeža, izvršitelj ima v takšnem primeru le pravico do povrnitve materialnih stroškov, ki jih je imel z razpisom in preklicem rubeža.

Višje sodišče pa ob tem še dodaja, da je iz vlog upnice in izvršiteljice razvidno, da je upnica prejela obvestilo o rubežu 15. 2. 2008, to je bil petek, predlog za delni odlog izvršbe, ki ga je tudi izvršiteljica razumela kot predlog za preklic rubeža, je po faksu izvršiteljici poslala v ponedeljek, 18. 2. 2008, kar je razvidno iz fotokopije, ki jo je izvršiteljica priložila k svojemu poročilu o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračunu plačila za delo (list. št. 32 spisa), izvršiteljica pa svoje trditve o prejemu odloga po faksu 19. 2. 2008 ni z ničemer dokazala. Šteti je torej, da je upnica predlagala preklic rubeža prvi delovni dan po tem, ko je prejela obvestilo o rubežu, kar je pravočasno ne glede na to, da sta bila do dne razpisanega rubeža le še dva dneva. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom nepravilno odločilo o stroških izvršiteljice za neizveden rubež, pri čemer dejstvo, da je izvršiteljica prejela upničin preklic rubeža po tem, ko je bil le-ta že razpisan, ne more biti razlog za priznanje plačila za delo, saj upnica preklica rubeža (oziroma predloga za preklic rubeža) ni mogla posredovati izvršiteljici, preden ni zvedela, da je rubež razpisan.

Višje sodišče je zaradi nepravilne uporabe četrtega odstavka Tarifne številke 1 Pravilnika pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da je odmerjene stroške izvršiteljice znižalo za 49,92 EUR (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).