VSL sklep I Cp 2186/93

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletno hčerko pravdnih strank B. K., roj.

29.6.1980 v kraju Uster v Švici, pa je dodelilo v varstvo in vzgojo materi. Tožniku je naložilo, da je dolžan plačevati od 1.11.1992 dalje za preživljanje mladoletne hčerke mesečno preživnino v višini 620 švicarskih frankov na roke materi. Hkrati je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov 1. odstavka 353. člena ZPP in predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navaja, da je prvostopno sodišče izhajalo iz dejstva, da sta obe pravdni stranki državljana Republike Slovenije, s stalnim prebivališčem v domovini. Ne glede na to, da sta pravdni stranki državljana Republike Slovenije, pa to še ne daje podlage za uporabo določila o izključni pristojnosti slovenskega sodišča. Izključna pristojnost je namreč vezana tudi na stalno oziroma začasno bivanje.

Obe pravdni stranki pa imata prijavljeni dve stalni prebivališči, eno v domovini, eno v Švici. Dejansko pa obe pravdni stranki živita v Švici, o čemer ni nobenega dvoma. Glede ugovora litispendence bi moralo sodišče uporabiti določilo 80. člena Zakona o ureditvi kolizije zakonov. Nesporno je, da je bil postopek pred sodišče v Švici začet prej, kot postopek pred slovenskim sodiščem, saj je bila toženki tožba pravilno vročena šele po diplomatski poti 30.3.1993. S tem dnem pa je po členu 124. ZPP stekla pravda. Prvostopno sodišče je na podlagi zaključka švicarskega sodišča z dne 10.2.1993 štelo, da litispendenca ni podana. Pred švicarskim sodiščem pa je bila dne 23.8.1993 vložena zahteva za ponovno presojo zaključkov tega sodišča, ob tem pa teče tudi postopek za določitev preživnine za nedoletno hčerko ter preživnine za samo toženko. Sodišče je tako odločalo o delu zahtevka, o katerem že teče postopek pred švicarskim sodiščem.

Tudi postopek glede zaključka švicarskega sodišča z dne 10.2.1993 še ni končan, glede na vlogo toženke z dne 23.8.1993 za ponovno presojo zaključka švicarskega sodišča z dne 10.2.1993. Navaja tudi, da švicarski zakon ločeno obravnava razvezo zakonske zveze, ter dodelitve otrok in določitve preživnine, kar je ravno obratno kot zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Toženka pa ugovarja tudi višini določene preživnine. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo višino osebnega dohodka tožnika. Prilaga tudi dokaz o dejanski višini osebnega dohodka tožnika. Navaja, da je pred švicarskim sodiščem v obravnavi zahtevek za preživnino v višini 1.000 CHF.

Pritožba je utemeljena.

Po mnenju pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje preuranjeno sprejelo svoje dejanske s tem pa tudi pravne zaključke. Prvostopno sodišče je ugovor litispendence tožene stranke kot neutemeljen zavrnilo. Pri tem se je oprlo na sklep Okrajnega sodišča v Bulachu, Švica, ki je postal pravnomočen, s katerim je švicarsko sodišče zavrnilo tožničino tožbo za razvezo zakonske zveze z obrazložitvijo, da postopek o isti stvari že teče v Republiki Sloveniji. Pritožba sicer neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču uporabo določila o izključni pristojnosti sodišča. Prvostopno sodišče je za presojo o podani pristojnosti pravilno uporabilo 1. odstavek 61. člena Zakona o ureditvi zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih in ugotovilo, da je pristojno, saj sta oba zakonca državljana Republike Slovenije, kot to določa citirano določilo. Stalno prebivališče zakoncev pa na presojo o pristojnosti po citiranem določilu ne vpliva in se toženka v pritožbi nepotrebno sklicuje, da je dejansko stalno prebivališče v Švici. Pač pa je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljena pritožba v delu, ki napada prvostopno odločitev glede ugovora litispendence. Zakon o ureditvi kolizije zakonov v 80. členu določa, da sodišče prekine na zahtevo strank postopek, kadar teče spor pred tujim sodiščem v isti pravdni zadevi in med istima strankama, če se je postopek v zvezi s sporom začel najprej pred tujim sodiščem. Po presoji pritoženega sodišča je kot začetek pravde tudi v danem primeru šteti vročitev tožbe tožencu in ne trenutek vložitve tožbe. Prvostopno sodišče je zavrnilo ugovor litispendence, ker je štelo, da je postopek pred tujim sodiščem že pravnomočno končan. Vlogo, s katero je tožena stranka predlagala ponovno presojo že pravnomočne švicarske odločbe, je prvostopno sodišče ocenilo kot nepomembno, oziroma je ocenilo, da ta vloga ne more ničesar spremeniti. Tako stališče prvostopnega sodišča je po mnenju prvostopnega sodišča napačno. Toženka namreč trdi, da postopek glede razveze zakonske zveze pred švicarskim sodiščem še ni končan, ker naj bi poznalo švicarsko pravo ponovno presojo že pravnomočnih zaključkov. Poleg tega pa zatrjuje, da vzporedno z postopkom za razvezo zakonske zveze teče tudi postopek glede določitve preživnine za nedoletno hčerko, ter glede določitev preživnine za samo toženko.

Za pravilno presojo bi moralo prvostopno sodišče ugotoviti, ali navedbe toženke glede ponovne presoje že pravnomočne odločbe zahtevka za razvezo zakonske zveze držijo ter glede vzporednega postopka za določitev preživnine. V primeru, da je toženkino sklicevanje na ponovno presojo po švicarskem zakonu utemeljeno, to vpliva tudi na odločitev o ugovoru litispendence, ki pomeni negativno procesno predpostavko, katere posledica je skladno s 1. odst. 80. člena Zakona o ureditvi kolizije zakonov prekinitev postopka. Opozoriti pa je potrebno tudi na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja glede višine osebnega dohodka tožnika. Toženka zatrjuje višji znesek osebnega dohodka, ki ga prejema tožnik, kot ga je ugotovilo prvostopno sodišče in prilaga o tem tudi dokaz. Pravilna ugotovitev višine tožnikovih prejemkov, pa je bistvenega pomena za določitev preživnine, katero bo moralo prvostopno sodišče ponovno določiti, če bodo za to podani pogoji. Sodišče prve stopnje je tako po mnenju pritožbenega sodišča dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovilo ter v posledici tega tudi zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (370. člen ZPP).

V novem postopku bo moralo prvostopno sodišče ugotavljati zadevno švicarsko pravo zaradi ugotovitve ali držijo navedbe toženke glede ponovne presoje pravnomočne odločbe, oz. kakšen je bil rezultat zadevne toženkine vloge pred švicarskim sodiščem. Prav tako bo moralo ugotoviti, ali teče v tujini postopek glede dodelitve otroka ter določitve preživnine za otroka in toženke in v kolikor bodo izpolnjeni pogoji za odločanje slovenskega sodišča, ugotoviti tudi v pritožbi zatrjevana odločilna dejstva v zvezi z višino zaslužka tožnika.