VSL sodba I Cpg 794/2006

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 3.295.087,00 SIT (sedaj 13.750,15 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2003 dalje.
2. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 434,30 EUR v roku 15 dni.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo zneska 3.295.087,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2003 dalje. Toženi stranki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

2Zoper sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odst. 339. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne in tožeči stranki naloži plačilo pravdnih stroškov, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje pred sodiščem prve stopnje.

3Tožeča stranka vlaga odgovor na pritožbo. Navaja, da pritožba ni utemeljena in priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba je utemeljena.

5Pravno razmerje med pravdnima strankama izvira iz pogodbe o prenosu zavarovalnih pogodb z dne 8. 1. 1996 (nadalje: pogodba, na A1): Pogodba je bila sklenjena na podlagi tedaj veljavnega Zakona o zavarovalnicah (Ur. l. RS, št. 64/94), ki določa, da lahko zavarovalnica zavarovalne pogodbe v posamezni zavarovalni skupini ali zavarovalni vrsti (zavarovalni portfelj) v celoti prenese na drugo zavarovalnico tudi brez soglasja zavarovalcev (1. odst. 19. člena Zakona o zavarovalnicah).

6Iz pogodbe izhaja, da se prenese ves obstoječi zavarovalni portfelj od odstopnika na prevzemnika po stanju na dan 31. 12. 1995 (1. odst. 4. člena pogodbe), razen izrecno dogovorjenih izjem. Pogodbeni stranki sta se s pogodbo hkrati tudi dogovorili, da se prenos portfelja izvrši v obdobju od 4. 1. 1996 do 16. 1. 1996 ter da za izvršitev prenosa sestavita odstopnik in prevzemnik skupno komisijo, ki bo do 19. 1. 1996 izdelala zapisnik o izvršitvi prenosa portfelja. Glede na dogovor pogodbenih strank je zapisnik o komisijskem prenosu portfelja sestavni del pogodbe o prenosu zavarovalnih pogodb (4. člen pogodbe).

7Vprašanje narave tega zapisnika je okoliščina, ki je med pravdnima strankama sporna. Tožeča stranka trdi, da ima zapisnik le pomen tehnično izvedbenega akta, na drugi strani pa tožena stranka navaja, da gre za sestavni del pogodbe, ki opredeljuje njen predmet.

8Iz vsebine pogodbe izhaja, da sta pogodbeni stranki sami povzdignili zapisnik na raven sestavnega dela pogodbe. Kot njegov sestavni del zavezuje tako kot druga določila pogodbe. Zato je glede obsega predmeta prenosa po presoji pritožbenega sodišča treba upoštevati to, kar je navedeno v zapisniku. Kaj je bilo dejansko preneseno, torej izhaja iz zapisnika o komisijskem prenosu portfelja. Čeprav je bil namen pogodbenih strank, da je predmet prenosa ves obstoječi zavarovalni portfelj na dan 31. 12. 1995, pa med strankama ni sporno, da škodni primer, ki je podlaga za povračilni zahtevek tožeče stranke v tem sporu, v zapisniku ni bil naveden. Tožeča stranka pa niti ni trdila, da bi se prenos zgodil kasneje.

9Navedeno interpretacijo nenazadnje potrjujejo tudi sedaj veljavne določbe Zakona o zavarovalništvu (Ur. l. RS, št. 13/2000 do 102/2007, nadalje: ZZavar), ki prenos zavarovalnih pogodb ureja podrobno. Tako iz 81. člena ZZavar izhaja, da mora zahteva za izdajo dovoljenja za prenos zavarovalnih pogodb obsegati seznam zavarovalnih pogodb po posameznih zavarovalnih vrstah, ki so predmet prenosa in izračune rezervacij. Predmet obveznosti je torej, kot to izhaja iz ZZavar, določen s seznamom zavarovalnih pogodb.

10Zato pritožbeno sodišče pritrjuje stališče tožene stranke, da tudi v konkretnem primeru do razpolage in s tem do prenosa navedenega zavarovalnega primera na toženo stranko ni prišlo. Z odobritvijo prenosa portfelja preidejo na prevzemajočo zavarovalnico le pravice in dolžnosti iz tistih zavarovalnih pogodb, ki so bile nanjo prenesene (3. odst. 19. člena Zakona o zavarovalnicah). Ker ni prišlo do spremembe subjekta v zavarovalnem razmerju, ki je podlaga tega spora, tudi regresni zahtevek tožeče stranke proti toženi stranki ni utemeljen.

11Ob pravilni uporabi materialnega prava tožbeni zahtevek tožeče stranke do tožene stranke ni utemeljen. Ker je sodišče prve stopnje toženi stranki zmotno naložilo povračilo plačanega zneska, je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (4. točka 358. člena ZPP).

12Pritožbeno sodišče je spremenilo odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo. Zato je moralo odločiti tudi o stroških vsega postopka (2. odst. 165. člena ZPP). Ob upoštevanju uspeha v pravdi (1. odst. 154. člena ZPP) je pravdne stroške tožene stranke, vključno s pritožbenimi stroški, naložilo v plačilo tožeči stranki, ta pa je dolžna sama nositi svoje pravdne stroške. Sodišče je pravdne stroške tožene stranke odmerilo v skladu z Zakonom o sodnih taksah na podlagi specificiranega stroškovnika, priglašenega na naroku dne 10. 5. 2006 in v pritožbi.

13Toženi stranki je priznalo stroške takse za odgovor na tožbo (68,75 EUR), 2 x potne stroške (2 x 43,19 EUR), poštne stroške 4,17 EUR in takse za pritožbo 275,00 EUR, torej skupaj pravdne stroške v znesku 434,30 EUR, ki jih je toženi stranki dolžna povrniti tožeča stranka v roku 15 dni.