VSL sodba in sklep I Cpg 994/2007

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v delu, s katerim je zavrnjen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da tožena stranka ni izumiteljica izuma "školjka z neposrednim odvzemom smradu", temveč je to tožnik in se v tem delu zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
V preostalem delu se pritožba zavrne in se nerazveljavljeni del izpodbijane sodbe potrdi.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala:

- ugotovitev, da tožena stranka ni izumiteljica izuma "školjka z neposrednim odvzemom smradu", temveč je to tožnik A. P.

- razglasitev tožnika za imetnika patenta štev. 21277 z nazivom školjka z neposrednim odvzemom smradu" in vpis tožnika v register patentov pri Uradu RS za intelektualno lastnino z vsemi pravicami ob istočasnem izbrisu tožene stranke.

Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala na določbi 115. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL-1), ki daje izumitelju upravičenje izpodbijati pravico do patenta zoper tistega, ki je vpisan v register patentov pri uradu. Na tej podlagi izumitelj lahko doseže, da se ga razglasi za imetnika patenta. Materialna predpostavka za utemeljenost tovrstnega zahtevka pa je obstoj same pravice, na kateri uveljavlja izumitelj svoje varstvo. Zaradi oblikovalnega učinka sodbe o tovrstnem tožbenem zahtevku mora biti ta predpostavka izpolnjena tudi v času odločanja sodišča o tovrstnem zahtevku.

Pritožnik v pritožbi ne izpodbija dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je patent št. 21277, na katerega meri tožbeni zahtevek, prenehal dne 23. 8. 2006 v posledici odpovedi pravice s strani imetnice patenta - tožene stranke. Ob takšni dejanski ugotovitvi se izkaže kot materialnopravno pravilno sklepanje prvostopenjskega sodišča glede neutemeljenosti tožbenega zahtevka v delu, s katerim je tožeča stranka uveljavljala pravovarstveni zahtevek na razglasitev za imetnika patenta namesto tožene stranke. Z zahtevkom iz 115. člena ZIL-1 izumitelj ne more doseči oblikovalnega učinka v smislu (ponovnega) nastanka patenta kot registrske pravice, saj je vprašanje nastanka te pravice lahko le predmet ustreznega postopka pred pristojnim Uradom RS za intelektualno lastnino.

Iz navedenih razlogov se izkaže kot neutemeljena pritožba v delu, s katerim izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka, utemeljenega na 115. členu ZIL-1, zato je pritožbeno sodišče v tem delu izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da se prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo do tožbenega zahtevka v delu, s katerim je tožeča stranka uveljavljala ugotovitev, da tožena stranka ni izumiteljica spornega izuma, temveč je to tožnik. Vprašanje, kdo je izumitelj, se v smislu presoje utemeljenosti tožbenega zahtevka po 115. členu ZIL-1 sicer lahko pojavlja kot predhodno vprašanje. Ker pa je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek po 115. členu ZIL-1 zavrnilo že na podlagi ugotovitve neobstoja same pravice, se z vprašanjem utemeljenosti takšnega ugotovitvenega zahtevka, ki ga je tožeča stranka posebej uveljavljala, ni ukvarjalo. Iz navedenega razloga izpodbijana sodba nima razlogov, zaradi katerih je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi ta del tožbenega zahtevka. To pa pomeni absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz 1. odstavka 354. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v ponovljenem postopku navedeno pomanjkljivost odpraviti in ponovno odločiti o tem delu tožbenega zahtevka. Pri tem pa se bo moralo najprej opredeliti o dopustnosti takšne tožbe oziroma ali je tožeča stranka v tem delu izkazala potreben pravni interes za uveljavljanje tovrstnega ugotovitvenega zahtevka.