VSL sklep Kp 1170/93

Pritožbi javnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obt. V.K. iz razlogov po 3. tč. 350. člena Zakona o kazenskem postopku oproščen obtožbe kaznivega dejanja tatvine po I. odst. 165. člena KZ RS, s stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. tč. II. odst. 95. člena Zakona o kazenskem postopku, ter potrebni izdatki obtoženca pa je bil obremenjen proračun.

Proti takšni sodbi se je pravočasno pritožil javni tožilec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Javni tožilec utemeljeno opozarja v svoji pritožbi, da naj bi prvostopno sodišče, ko je izdalo oprostilno sodbo zaradi pomanjkanja dokazov, utegnilo napačno presoditi zbrano dokazno gradivo v zvezi z obstojem obtožencu očitanega kaznivega dejanja in njegovi krivdi zanj. Iz zbranega dokaznega gradiva se namreč utemeljeno nakazuje, da naj bi obtoženec prišel do sporne prikolice nedvomno na protipraven način, tega pa naj bi se tudi sam dobro zavedal, kar naj bi potrjevalo dejstvo, da je, preden je prikolico prodal, leto dal prebarvati, da bi na ta način zabrisal sledove. To pa so takšni posredni dokazi, ki bi utegnili z veliko verjetnostjo kazati na to, da naj bi ravnal z namenom iz 165. člena KZ RS, saj se po drugi strani v teku dokaznega postopka ni moglo ugotoviti, da naj bi mu bila prikolica dejansko zaupana, kot se je tudi sam zagovarjal.

Zato je bilo potrebno utemeljeni pritožbi javnega tožilca ugoditi in bo moralo prvostopno sodišče v novem postopku ponovno in kritičneje presoditi, ali le ne utegne imeti javni tožilec prav, da so v obtoženčevem ravnanju podani vsi znaki protipravnega ravnanja oziroma kaznivega dejanja tatvine, kar se pravzaprav z veliko verjetnostjo nakazuje tudi že iz doslej zbranih podatkov kazenskega spisa.