VSK sodba I Cpg 96/2007

Pritožba tožene stranke se zavrne in p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
Predlog tožeče stranke na priznanje stroškov odgovora na pritožbo se zavrne.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje, potem, ko je zaradi delnega umika tožbe, sklep o izvršbi razveljavilo v točki 1 izreka za glavnico v višini 300.000,00 SIT in za zakonite zamudne obresti od zneska 126.889,20 SIT od 9.9.2003 dalje, od zneska 127.034,40 SIT od 1.10.2003 dalje in od zneska 46.076,40 SIT od 9.11.2003 dalje in v tem delu postopek ustavilo, odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Sežani deloma v veljavi v točki 1 in 3 izreka tako, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki glavnico v znesku 832.767,20 SIT, zakonite zamudne obresti od zneska 63.736,40 SIT od 10.11.2003 dalje do plačila, od zneska 127.580,40 SIT od 11.12.2003 dalje, od zneska 127.831,20 SIT od 11.1.2004 dalje, od zneska 128.084,40 SIT od 11.2.2004 dalje, od zneska 128.314,80 SIT od 10.3.2004 dalje, od zneska 128.517,60 SIT od 11.4.2004 dalje in od zneska 128.702,40 SIT od 11.5.2004 dalje do plačila ter stroške izvršilnega postopka v znesku 19.100,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.7.2004 dalje, obenem pa je ugodilo tudi razširjenemu tožbenemu zahtevku in odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 129.272.40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.6.2004 dalje, znesek 129.272.40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.7.2004 dalje, znesek 129.579,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.8.2004 dalje, znesek 129.579,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.9.2004 dalje, znesek 129.579,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.10.2004 dalje in znesek 129.633,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.11.2004 dalje, vse v roku 15 dni, glede pravdnih stroškov pa je odločilo, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči v znesku 8.550,00 SIT, vse v roku 15 dni.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da bi tožeča stranka morala izposlovati uporabno dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z zdravili. Uporabno dovoljenje, ki ga je izdala RS UE S. pa dokazuje, da je s takim uporabnim dovoljenjem za trgovsko dejavnost tožeča stranka razpolagala še pred sklenitvijo najemne pogodbe. Dogovor, po katerem bi morala tožena stranka plačati najemnino, pa izhaja iz predpostavke, da tožeča stranka pridobi uporabno dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa na drobno z zdravili, saj bi se sicer tožeča stranka ne odpovedala obrestim in najemnini, kot to izhaja iz omenjenega dogovora.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Po mnenju pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje glede bistvenih okolnosti spora dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ni pa zagrešilo niti v pritožbi pavšalno zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti drugih takih kršitev v postopku, ki bi jih moralo pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Vprašanje, kakšno uporabno dovoljenje bi po najemni pogodbi morala preskrbeti tožeča stranka, je po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje prepričljivo razčistilo. Očitno je šlo po besedilu pogodbe za uporabno dovoljenje za opravljanje trgovske dejavnosti, ne pa za uporabno dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa na drobno z zdravili, kot to trdi tožena stranka. Pri tem nima nobenega pomena okoliščina, da naj bi tožeča stranka s takim uporabnim dovoljenjem za opravljanje trgovske dejavnosti razpolagala še pred sklenitvijo najemne pogodbe, bistveno je, da je tako uporabno dovoljenje, kot ga zahteva pogodba priskrbela. Kar pa se tiče navedb tožene stranke v zvezi z dogovorom z dne 26.11.2004 pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za nove navedbe v pritožbi, za katere pa tožena stranka ni pojasnila, zakaj jih ni podala že v postopku na prvi stopnji, tako da jih ni mogoče upoštevati (1. odst. 337. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče pa ni priznalo tožeči stranki stroškov odgovora na pritožbo, ker v njem ni ničesar takega, kar bi pripomoglo k boljši razjasnitvi zadeve, tako da odgovor ni bil potreben.