VSC sklep Cp 1376/2007

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v odločitvi o stroških postopka), v tč. 2 izreka spremeni tako, da se pravilno glasi:
“Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 226,80 EUR stroškov pravdnega postopka v roku 8 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka.”
II. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 11.10.2007 (sklep s katerim je sodišče zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje) v tč. 2 spremeni tako, da se pravilno glasi:
“Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 38,56 EUR stroškov postopka v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.”
V preostalem še izpodbijanem delu pa se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka.

V postopku, ki se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave takratnih 126.680,00 SIT (sedaj 528,63 EUR), kasneje skrčeno na 314,00 EUR, je sodišče v skladu z določbo čl. 455 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v postopku v sporih majhne vrednosti, izdalo sodbo na podlagi odpovedi, s katero je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo, da v roku 8 dni povrne toženi stranki stroške pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po poteku paricijskega roka.

Tožeča stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila, v pritožbi pa navaja, da izpodbija le odločitev o stroških postopka (tč. 2 sodbe), ker ji je sodišče odmerilo previsoke stroške. Za narok 6.9.2007, na katerem je bila izdana sodba, na katerega ni pristopila, je sodišče priznalo 100 točk, čeprav je bila tožena stranka upravičena le do nagrade po tarifni št. 20/3 Odvetniška tarife. Na tem naroku je sodišče obravnavalo le procesna vprašanja. Ker je tožeča stranka skrčila zahtevek je pravdni postopek tekel le še za 314,20 EUR in bi moralo sodišče priznati le 25 % od 100 točk, torej 25 točk in ne 100 točk, v zvezi s tem pa bi moralo znižati tudi manipulativne stroške na 1,6 točk in davek na dodano vrednost. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep v izpodbijanem delu v stroškovni odločitvi spremeni tako, da se stroški znižajo.

V tem delu je pritožba tožeče stranke utemeljena.

Res je, da se je postopek začel zaradi plačila 528,63 EUR, vendar pa je kasneje- takoj po vložitvi ugovora in ko se je zadeva nadaljevala v pravdnem postopku, tožeča stranka vložila pripravljalno vlogo v kateri je skrčila svoj zahtevek in zahtevala le še plačilo 314,00 EUR. To dejstvo bi moralo sodišče pri odmeri stroškov tožene stranke upoštevati in stroške odmeriti glede na tožbeni zahtevek. Sodišče je v postopku v sporih majhne vrednosti opravilo glavno obravnava, na katero tožeča stranka ni prišla in je sodišče na glavni obravnavi izdalo sodbo na podlagi odpovedi. Zato bi moralo sodišče tožeči stranki odmeriti stroške v skladu z Odvetniško tarifo in sicer tar. št. 20/3, ki določa stroške za zastopanje na naroku, na katerem se obravnavajo samo procesna vprašanja, ali če je postopek brez obravnavanja končan s pripoznavo. V tem primeru sodišče o zadevi ni odločalo niti ni opravilo obravnave, ampak je takoj izdalo sodbo na podlagi pripoznave, zato je bila tožeča stranka glede na vrednost spornega dela upravičena le do 25 % iz tar, št. 18. Utemeljena pa je pritožba tudi v delu, ko zatrjuje, da je tožeča stranka skrčila zahtevek za 314,00 EUR, zato je bila vrednost le 100 točk, 25 % od 100 točk pa predstavlja 11,475 EUR. V tem delu je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje ob pravilni uporabi določb čl. 154 in 155 ter ob pravilni uporabi Odvetniške tarife spremeniti tako, kot izhaja iz izreka sklepa.

Tožeča stranka je vložila pravočasen predlog za vrnitev v prejšnjo stanje zaradi neudeležbe na glavni obravnavi. V predlogu je navedla, da se pooblaščenec ni udeležil glavne obravnave iz opravičljivih razlogov, ker se mu je v nočnih urah na 6.9.2007. zdravstveno stanje nepričakovano poslabšalo, zato je moral iskati zdravniško pomoč in ni bil sposoben, da se udeleži glavne obravnave. Predlogu je predložil zdravniško potrdilo.

Sodišče prve stopnje je predlog za vrnite v prejšnje stanje vročilo nasprotni stranki z dopisom, da se v roku 8 dni izjavi o predlogu. Tožena stranka je v roku 8 dni vložila odgovor na predlog in predlagala, da se predlog zavrne in priglasila stroške vloge: 150 točk za odgovor na predlog, 20 točk za poročilo stranki z 20 % DDV.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11.10.2007, brez opravljenega naroka, predlog zavrnilo in tožeči stranki naložilo, da povrne toženi stranki 66,10 EUR stroškov postopka.

Tožeča stranka se je zoper ta sklep pravočasno pritožila. V pritožbi izpodbija sklep v celoti in sodišču očita, da ne bi smelo odločati brez naroka, ampak, da bi moralo razpisati narok in razčiščevati dejansko stanje. Sodišče je tudi napačno zaključilo, da je vrnitev predlagana iz očitno neupravičenega razloga. V obširnejših pritožbenih navedbah, v katerih širi dejansko stanje, ki ga je navedla v predlogu za vrnitev, obrazlaga vzroke za neudeležbo na naroku in predlaga, da se njenemu predlogu ugodi in da se sklep sodišča prve stopnje v tem delu razveljavi. Izpodbija pa tudi odločitev o stroških postopka, saj Odvetniška tarifa ne predvideva odgovora na predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče tudi ne bi smelo uporabiti tar. št. 19/3 za obrazložene pripravljalne vloge med postopkom. Sodišče tudi ni upoštevalo skrčitve zahtevka in nižjo vrednost, stranki pa tudi ne bi smelo priznati 20 točk.

Pritožba, v delu, ko izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o tem, da predlog ni utemeljen, ni utemeljena, delno pa je utemeljena v delu, ko izpodbija odločitev o stroških postopka.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo II. odst. 120. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki določa, da se na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen, če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožeča stranka predlagala vrnitev iz očitno neupravičenega razloga. Okoliščine, ki jih je navedla v predlogu ne zadoščajo za to, da bi sodišče lahko odločalo o vrnitvi v prejšnje stanje, saj tožeča stranka v predlogu ni navedla nikakršnega razloga o tem, zakaj ni mogla priti na glavno obravnavo. Zgolj pavšalne navedbe o nekakšnem poslabšanju zdravstvenega stanja in navajanje kroničnega obolenja zaradi katerega je moral iskati zdravniško pomoč še ne zadoščajo za to, da se tožeča stranka ni mogla udeležiti naroka. Tudi zdravniško potrdilo, iz katerega izhaja le, da pooblaščenec tožeče stranke zaradi pregleda v ambulanti vsled poslabšanja kroničnega obolenja ni sposoben za delo, ne pove ničesar. Sodišče prve stopnje je obširno obrazložilo, v katerih primerih se lahko šteje zdravstveno stanje kot razlog za upravičen izostanek z glavne obravnave, kot tudi dolžnost pooblaščenca, ki je profesionalec. Pritožbeno sodišče k tej obrazložitvi, ki je obširna, nima kaj za dodati. Pritožnik niti v predlogu niti v pritožbi ne navaja kakšne težave je imel, dejansko stanje oz. trditvena podlaga v predlogu je skopa, na podlagi tako skope trditvene podlage pa sodišče ni imelo razlogov, da bi razpisovalo narok. Pritožnik v pritožbi le ponavlja svoje trditve iz predloga, v preostalih pritožbenih navedbah pa le polemizira z razlogi sodišča. Pri tem mu je za odgovoriti, da je bil pritožnik tisti, ki ni navedel takšnih dejstev, na podlagi katerih bi lahko sodišče odločilo drugače. Iz tega razloga pritožba v tem delu ni utemeljena, sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe ZPP in pravilno predlog zavrnilo. Ob uradnem preizkusu sklepa sodišča prve stopnje pa pritožbeno sodišče absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni našlo (ZPP čl. 353).

Delno pa je utemeljena pritožba v delu, ko sodišču očita, da je toženi stranki priznalo previsoke stroške in da tudi pri tem ni upoštevalo znižane vrednosti spornega predmeta. Tožeči stranki gre za sestavo predloga le 50 točk, upravičeno ji je sodišče priznalo 20 točk za poročilo stranki, saj je bil ta strošek potreben. Iz tega razloga je bilo potrebno v tem delu sklep sodišča prve stopnje v skladu z določbo čl. 154 in 155 ZPP ter z določili Odvetniške tarife spremeniti kot izhaja iz izreka sklepa.

Pritožnik je uspel le z manjšim delom zahtevka, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka.