VSC sklep PRp 291/2007

Pritožba storilca D. Š. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

S sklepom Okrajnega sodišča v Celju opr. št. Pruz 704/2006-08 z dne 30.8.2006 je bil storilcu določen uklonilni zapor in sicer zato, ker ni plačal globe v znesku 120.000,00 SIT, ki mu je bila izrečena s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Celju opr. št. PR 2538/2005-08 z dne 22.2.2006. V 8-dnevnem pritožbenem roku za ugovor proti temu sklepu je storilec vložil predlog za nadomestitev globe z deli v splošno korist, ki ga je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo kot neutemeljenega.

Proti temu sklepu je storilec vložil pritožbo in navajal, da je plačilno blokiran s strani davčne uprave, ki mu jemlje že ca. 1/3 osebnega dohodka, da mora plačati davčni dolg in ob poplačilu globe preko njegove plače, mu ne bo ostalo nič za preživetje družine, je pa hranitelj vzdrževanih otrok.

Pritožba ni utemeljena.

Pri preizkusu izpodbijanega sklepa najprej po uradni dolžnosti v zvezi z določilom 159. čl. Zakona o prekrških-1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 1., 5., 6., 7. in 8. tč. I. odst. 155. čl. zakona in v škodo storilca tudi niso bile prekršene materialne določbe zakona ali predpisa, ki določa prekršek, v zvezi s 156. čl. tega zakona. Pri pregledu zadeve v okviru pritožbenih navedb pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila odločitev prvostopnega sodišča, kot je razvidna iz izpodbijanega sklepa, utemeljena. Potrebno je namreč izhajati iz namena zakonodajalca, ko je ta v 19. čl. Zakona o prekrških-1 uresničil zamisel o uklonilnem zaporu, kot sredstvu za prisiljevanje k izpolnitvi obveznosti, torej v obravnavanem primeru plačilu izrečene globe. Ob odločanju o vprašanju o upravičenosti storilca do nadomestitve plačila globe z izvršitvijo koristne naloge, mora sodišče upoštevati ob vseh okoliščinah primera še posebej premoženjsko stanje in možnosti storilca za plačilo globe. Nadomestitev globe s koristno nalogo namreč glede na namen zakonodajalca ni namenjena osebam, ki bi sicer lahko plačale globo, vendar tega nočejo storiti, temveč osebam, ki globe dejansko niso zmožne plačati, pri čemer gre po mnenju pritožbenega sodišča za objektivno oceno premoženjskih razmer storilca, subjektivna ocena storilca o zmožnosti plačila globe pa je le ena izmed okoliščin, ki jih sodišče ugotavlja z namenom po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe. Ob argumentaciji, kot je razvidna iz storilčeve pritožbe in vseh ostalih podatkov v spisu, je po mnenju pritožbenega sodišča prvostopno sodišče izvedlo vse dokaze, da je lahko relevantno ocenilo storilčevo premoženjsko stanje v smislu njegovega predloga za nadomestitev plačila globe, torej je prvostopno sodišče v pravnem okviru kriterijev, ki jih je potrebno upoštevati, zaključilo, da storilca ni mogoče šteti med osebe, ki globe niso zmožne plačati, pri čemer je navedlo tudi določne razloge za svojo odločitev ter jih je utemeljilo na dejanski in pravni podlagi. Na naroku, opravljenem dne 20.12.2006 pri Okrajnem sodišču v Celju je namreč prvostopno sodišče ugotavljalo premoženjske razmere storilca in se je pri presoji, ali je storilec zmožen plačati globo ali ne oprlo na določbe Zakona o davčnem postopku in vse ostale zbrane podatke o storilčevih premoženjskih razmerah, zaradi česar je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen zaključek prvostopnega sodišča, da je storilec glede na svoje dohodke in premoženjsko stanje globo zmožen plačati oz. bi jo bil po prepričanju sodišča sposoben plačati vsaj po obrokih, čeprav slednjih ni predlagal. Ob tako ugotovljenem objektivnem stanju storilčevih premoženjskih razmer je prvostopno sodišče upoštevalo tudi storilčevo subjektivno oceno zmožnosti plačila globe in zaključilo, da okoliščine, na katere se storilec sklicuje, nimajo takšne teže, da bi narekovale nadomestitev globe z opravo koristnih nalog, kar je bil tudi razlog, da predlogu storilca ni ugodilo, pri čemer je bilo dejstvo, da storilec vzdržuje dva otroka, prvostopnemu sodišču znano v času odločanja, pri čemer pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi te okoliščine storilec moral uveljavljati v postopku o prekršku kot olajševalne okoliščine, saj se je tedaj odmerjala višina globe. Pritožbene navedbe storilca pritožbenega sodišča niso prepričale in niso vzbudile dvoma v pravilnost ugotovitve dejanskega stanja v postopku na prvi stopnji, zaradi česar je na podlagi III. odst. 163. čl. ZP-1 pritožbo storilca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.