VSK sklep II Ip 54/2007

Pritožba dolžnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neobrazložen in zato neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 13.12.2006.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, predlagal njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje ter uveljavljal povrnitev stroškov postopka. Trdi, da je podal obrazložen ugovor, saj je jasno navedel, da se je predstavnica dolžnika ga. B.Š. s predstavnikom upnika dogovorila, da se zaradi težkega gospodarskega stanja dolžnika zapadlost terjatve upnika podaljša na 1.5.2007 in da se za čas do 1.5.2007 ne obračunavajo nobene zamudne obresti. Šlo je za ustni dogovor, zato je dolžnik tudi predlagal zaslišanje predstavnice dolžnika ter upnika. Ob podaji ugovora dolžnik sicer ni navedel natančnih osebnih podatkov upnika, saj z njimi ni razpolagal, bo pa vsekakor te podatke moral predložiti upnik. Šlo je za predstavnika upnika, zadolženega za plačila. Upnik je velika gospodarska družba in je očitno pri vlaganju izvršbe zoper dolžnika v novembru 2006 prišlo do pomote. To se bo razčistilo z zaslišanjem prič. Na identičen način se je upnik (očitno: dolžnik) dogovoril še z nekaterimi upniki, tako napr. z družbo E. d.d.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Res je, da je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zatrjeval, da naj bi se s predstavnikom upnika ustno sporazumel, da se zaradi trenutno težkega gospodarskega stanja dolžnika zapadlost upnikove terjatve podaljša do 1.5.2007 in da se za obdobje do 1.5.2007 ne obračunavajo zamudne obresti. Vendar pa je kot dokaz v utemeljitev navedene trditve predlagal zaslišanje predstavnice dolžnika B.Š. ter imaginarne osebe kot predstavnice upnika. Ker je logično, da sklepata dogovor dve stranki, saj ne gre za enostransko izjavo volje, ne zadošča zgolj pravilno predlagan dokaz (poimensko) z zaslišanjem predstavnice dolžnika, ampak bi moral dolžnik konkretno navesti (z osebnimi podatki) tudi osebo, za katero trdi, da je z njo sklepal omenjeni dogovor. Ker pa tega ni storil (ne drži njegova trditev, da bi ta podatek moral predložiti upnik), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da ugovor dolžnika glede na 2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ni obrazložen in zato tudi ne utemeljen.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.