VSK sklep II Cp 322/2007

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
Upnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom opr. št. I z dne 1.2.2006, prekinilo s 14.6.2006.

Zoper sklep se pritožuje upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da se nad dolžnikom ni začel stečajni postopek, zato ni nobenega razloga za prekinitev predmetnega izvršilnega postopka. Stečajni postopek pod St. se vodi zoper L. J. s.p. (torej dolžnika kot samostojnega podjetnika) in ne nad dolžnikom kot fizično osebo, ki v tej izvršilni zadevi nastopa kot stranka. Da v predmetni izvršilni zadevi ne gre za dolžnika kot samostojnega podjetnika izhaja tudi iz listin, to je izpiska iz poslovnih knjig. Zoper osebo kot negospodarskim subjektom pa se stečajni postopek niti ne more začeti. Torej nad osebo, ki v konkretni izvršilni zadevi nastopa kot dolžnik, se ne vodi noben stečajni postopek. Upnik predlaga, da sodišče vpogleda v spis Okrožnega sodišča v N. St.. Sodišču očita, da je storilo bistveno kršitev postopka po določbi 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, saj je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijanega sklepa o vsebini listin in drugih spisovnih podatkov in med samimi listinami in podatki. Izpodbijani sklep je zato nezakonit.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani izvršilni zadevi je namreč treba izhajati iz v pravnem redu uveljavljene enotnosti premoženja fizične osebe in premoženja iste osebe kot nosilca dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika (razen tistega, ki je iz izvršbe v vsakem primeru izločeno). Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) v 7. odst. 1. člena določa, da je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. V 1. odst. 5. člena ZGD pa je določeno, da podjetnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, torej tako tistim, ki je v zvezi z njegovo dejavnostjo, kot z drugim premoženjem. Podana je torej izključna vezanost premoženja na osebo podjetnika in zato enotnost osebnega in podjetniškega premoženja. 1. odst. 111. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) določa, da od dneva začetka stečajnega postopka zoper dolžnika ni mogoče dovoliti ukrepov zavarovanja, niti prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina. Zato upnik s trditvami, da izterjuje znesek od L J. kot fizične osebe ne more uspeti. Argument za to je tudi 4. odst. 104. člena ZPPSL, ki pravi, da gre v stečajno maso dolžnika, ki je podjetnik posameznik, vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka, razen stvari in prejemkov iz 3. odst. istega člena. Iz navedenih razlogov zato pritožba ni utemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ko tudi ob preizkusu po uradni dolžnosti (2.odst. 350.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ) kršitev ni zasledilo. Ker upnik s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje pritožbene stroške (154. in 165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).