UPRS Sodba II U 147/2016-19

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je Območna geodetska uprava Slovenj Gradec (v nadaljevanju upravni organ) v 1. točki izreka odločila, da se v katastrski občini ... deli stavb pod številkami, ki so navedene v tej točki, razdelijo na dele stavbe s številkami, ki so prav tako navedene v tej točki, da se v katastrski občini ... v stavbi št. 657-1991 vpiše nov del stavbe št. 657-1991-421 in se mu določi številka dela stavbe (2. točka izreka), da se v katastrski občini ... združita dela stavbe številke, ki so navedene v tej točki, v del stavbe številke, ki so prav tako navedene v tej točki in da se deli stavbe, ki so navedeni v tej točki ukinejo, nadalje je bilo v 4. točki izreka določeno, da se v katastru za stavbo in dele stavb pod številkami, ki so tam navedene, ugotovi sprememba površin, v točki 5. izreka se v katastru stavb, za dele stavb, pod številkami, ki so tam navedene, ugotovi sprememba dejanske rabe, in v 6. točki izreka so se za dele stavb, pod številkami, ki so tam navedene evidentirale spremembe številke stanovanj ali poslovnih prostorov. V točki 7. izreka pa je bilo določeno, da se delom stavb od točke 1. do 6. vpišejo podatki, kot je razvidno iz tabel v tej točki, to je stanje pred spremembo ter stanje po spremembi, ugotovljeno je tudi bilo, da stroškov postopka ni.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da se skladno s 85. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) spremembe podatkov v katastru stavb izvedejo, če so stavba in deli stavb vpisani v kataster stavb in če so lastniki stavbe in delov stavbe vpisani v zemljiško knjigo. Upravni organ je v konkretnem primeru navedene pogoje preveril in ugotovil, da so izpolnjeni. Spremembe številk stanovanj ali poslovnih prostorov v katastru stavb se lahko izvedejo, če so številke stanovanj in poslovnih prostorov vpisane v kataster stavb kot to določa prvi odstavek 5. člena Uredbe o označevanju stanovanj in poslovnih prostorov (v nadaljevanju Uredba). Upravni organ je navedene pogoje preveril in ugotovil, da so izpolnjeni. Na podlagi 93. člena ZEN se novi del stavbe vpisuje v kataster stavb po postopku, ki je določen za vpis delov stavbe v kataster stavb ob vpisu stavbe v kataster stavb. V skladu s prvim odstavkom 81. člena ZEN lahko zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb vloži investitor gradnje, lastnik parcele na kateri stavba stoji ali je z njo povezana, imetnik stavbne pravice, lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe. V skladu z določbo prvega odstavka 87. člena ZEN lahko zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb vloži lastnik stavbe ali dela stavbe, lastnik stavbne pravice ali upravnik stavbe. Po določbi prvega odstavka 91. člena ZEN lahko zahtevo za spremembo številke stanovanja ali poslovnega prostora vložijo vsi lastniki stavbe ali upravnik stavbe (če je to potrebno zaradi boljše preglednosti in urejenosti označitve stanovanj ali poslovnih prostorov v stavbi) ali lastnik posameznega dela stavbe, če je razlog sprememba lastništva dela stavbe. Upravni organ je ugotovil, da je pravna oseba A. d.o.o. upravičena oseba za vložitev omenjene zahteve, saj je upravnik stavbe. Upravni organ je tudi ugotovil, da je lastnik delov stavbe, ki se spreminjajo isti. S tem je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 92. člena ZEN, ki določa, da se lahko v nov del stavbe združita dva ali več delov stavbe, ki imata istega lastnika. Zahtevi za delitev dela stavbe, vpis novega dela stavbe, združitev dela stavbe, spremembo dejanske rabe, površine stavbe in delov stavbe ter spremembo številke stanovanja ali poslovnega prostora je bil priložen elaborat spremembe podatkov katastra stavb in primerjalni seznam, ki za stanovanja ali poslovni prostor izkazuje podatke o številki dela stavbe ter podatke o stari in novi številki stanovanja in poslovnega prostora, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje B. dne 1. 8. 2014 in ga je potrdil odgovorni geodet C.C. Na podlagi prvega odstavka 95. člena ZEN je upravni organ preizkusil ali elaborat spremembe podatkov katastra stavb vsebuje vse predpisane sestavine in ali podatki omogočajo vpis spremembe podatkov v kataster stavb. Ugotovljeno je bilo, da je bil zahtevi priložen ustrezen elaborat, katerega vsebino predpisujeta ZEN in Pravilnik ter ustrezen primerjalni seznam, katerega vsebino predpisuje Uredba o označevanju stanovanj in poslovnih prostorov in da le ta vsebujeta vse predpisane sestavine in omogočata vpis spremembe podatkov v kataster stavb. Na podlagi vsega povedanega upravni organ ugotavlja, da zahteva A. izpolnjuje pogoje za evidentiranje spremembe podatkov katastra stavb in evidentiranje spremembe št. stanovanja ali poslovnega prostora v kataster stavb, ki jih določa ZEN in Uredba, zato je v skrajšanem postopku na podlagi prvega odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odločila, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

3Pritožbeni organ Ministrstvo za okolje in prostor, je po pregledu dokumentacije ugotovil, da je odločitev prvostopenjskega upravnega organa pravilna in na zakonu utemeljena. S prvostopenjsko odločbo je bilo odločeno o spremembah podatkov katastra stavb po ZEN. Po določbi 87. člena ZEN mora biti zahtevi za spremembo podatkov katastra stavb priložen elaborat spremembe podatkov katastra stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant. Sestavni del elaborata spremembe podatkov katastra stavb je izpolnjen vprašalnik iz drugega odstavka 103. člena ZEN. Geodetsko podjetje ali projektant mora v postopku izdelave elaborata spremembe podatkov katastra stavb opraviti obravnavo in lastniku dela stavbe katerega podatek se spreminja pokazati vsebino sprememb s primerjavo poteka v elaboratu spremembe podatkov katastre stavb in v naravi (tretji odstavek 87. člena ZEN). Glede vabljenja, obveščanja in vodenja obravnave, se smiselno uporabljajo določbe 30. do 32. člena ZEN (četrti odstavek 87.člena ZEN). Podrobnejše sestavine elaborata sprememb podatkov katastra stavb določi minister (peti odstavek 87. člena ZEN). Če spremembe podatkov vpisanih v kataster stavb vplivajo na evidentiranje zemljišča pod stavbo v zemljiškem katastru mora elaborat spremembe podatkov katastra stavb vsebovati tudi elaborat za vpis zemljišča pod stavbo iz drugega odstavka 64. člena tega zakona (šesti odstavek 87. člena ZEN).

4Po mnenju pritožbenega organa so bili vsi predpisi pri izdaji izpodbijane odločbe pravilno upoštevani. Geodetsko podjetje B. d.o.o. je na podlagi tretjega odstavka 87. člena ZEN izvedlo obravnavo, ki je bila opravljena v več delih. Pri tem so bile v zvezi z vabljenem, obveščanjem in vodenjem obravnave na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZEN smiselno upoštevane določbe od 30. do 32. člena ZEN, kar je razbrati iz zapisnika obravnave ter iz popisa poslanih pošiljk s kopijami vročilnic, ki so priložene elaboratu za vpis spremembe podatkov za predmetno stavbo 6657-1991 v kataster stavb, iz katerih je razvidno, da so bili na obravnavo pravilno vabljeni vsi lastniki posameznih delov stavbe. Iz zapisnika obravnave je nadalje razvidno soglasje lastnikov delov stavbe z določeno spremembo teh delov stavbe kot so prikazani v elaboratu za vpis stavbe v kataster stavb geodetskega podjetja B. d.o.o. Prav tako iz navedenega zapisnika izhaja tudi soglasje s spremembo dejanske rabe in spremembo površine za dele št. 657-1991-275, 657-1991-276, 657-1991-278, v lasti tožnice. Ker so se lastniki navedenih delov stavbe strinjali s spremembami, kot za te dele izhajajo iz elaborata spremembe podatkov katastra stavb, navedeni elaborat pa omogoča evidentiranje spremembe podatkov v katastru stavb, je prvostopenjski upravni organ pravilno odločil in navedene spremembe tudi evidentiral v evidenco katastra stavb. Posledično je zaradi spremembe površin posameznih delov stavbe prvostopenjski upravni organ odločil tudi o spremembi površine stavbe kot celote.

5V postopku določitve površine stavbe kot celote (ki so posledica sprememb površin posameznih delov stavb), za razliko od sprememb površin posameznih delov stavb, ni potrebno soglasje vseh solastnikov v stavbi, saj gre za matematično operacijo. Pritožbeni organ še pojasni, da je razlog za spremembo površine stavbe številka 657-1191, dejansko izmerjena površina vseh delov stavbe in da so površine delov stavbe, vpisane po 97. členu Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju ZENDMPE), bile prevzete iz gradbenega načrta in pogosto tudi napačno izračunane. Pritožbeni organ še pojasnjuje, da stranka lahko vloži pritožbo le glede tistega dela izreka odločbe, ki posega v njen pravno varovan položaj, saj lahko s pritožbo varuje le svoje pravice ali pravne koristi ter ni upravičena izpodbijati odločbe v tistih delih, ki vanjo ne posegajo. Pritožbeni organ še pojasni, da lahko tožnica, če misli, da so bile geodetske storitve izvedene nepravilno, v postopku spremembe podatkov katastra stavb, pred pristojnim sodiščem uveljavlja ustrezne (odškodninske) zahtevke zoper geodetsko podjetje oziroma odgovornega geodeta. Istočasno se pritožbeni organ ne strinja s stališčem pritožnice, da bi geodetsko podjetje moralo vabiti na obravnavo vse lastnike stavbe v primeru odločanja o skupnih delih stavbe, ki ima določenega upravnika, kajti 1. točka prvega odstavka 50. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) jasno določa, da ima upravnik poleg pooblastil določenih s Stvarnopravnim zakonikom, med drugim tudi pooblastilo, da zastopa etažne lastnike pred upravnimi organi v zadevah izdaje dovoljenj in soglasij v geodetskih postopkih v zvezi z večstanovanjsko stavbo in zemljiščem. Ostalih ugovorov o pritožbi pritožbeni organ ni presojal, ker na drugačno odločitev niso mogli vplivati, saj je izpodbijana odločba utemeljena že na podlagi navedenega.

6Tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo izreče za nično oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo v celoti odpravi. Tožnica pojasnjuje, da ima pravni interes za sprožitev upravnega spora, ker je lastnica poslovnih prostorov na naslovu ... v peti etaži pod številko 275 v izmeri 18,70 m2, 276 v izmeri 19,40 m2, 277 v izmeri 17,50 m2, št. 278 v izmeri 36,70 m2 in garaže št. 76 v izmeri 11,50 m2 ter, da je solastnica na skupnih delih stavbe in zemljišča št. 299, ki se deli in je predmet sprememb v izpodbijani odločbi. Nadalje v tožbi navaja, da je treba pri delih stavbe, ki so last D. d.o.o. določiti skupne prostore. Zlasti poudarja, da ne gre zgolj za interes tožnice, da so podatki v odločbi in elaboratu resnični in točni ter da odražajo resnično dejansko stanje, temveč je pomembno poudariti, da gre v konkretnem primeru za splošni javni interes, saj sta elaborat in odločba podlaga za vpis podatkov v katastru stavb, ki so javno dostopni in za vpis dokončanja etažne lastnine v zemljiško knjigo, ki je javna. Pri stavbi je sedaj vpisana v zemljiško knjigo nedokončana etažna lastnina, ker so vpisani le posamezni deli (lastništvo) in se z vpisom sprememb na podlagi izpodbijane odločbe vpisujejo vzpostavitev oziroma dokončanje nedokončane etažne lastnine z delitvijo skupnega dela št. 299. Vpis neresničnih in netočnih podatkov o spremembah, bi imel za posledico škodo za vse uporabnike teh podatkov v katastru stavb, v zemljiški knjigi, za etažne lastnike pa škodo zaradi nepravilnega računanja deležev, ki jih uporablja upravnik pri razdelitvi mesečnih stroškov in težave pri dokazovanju v nepravdnem postopku, v čemer teče pravda pri rednem sodišču (opr. št. N 952/2008). Predmet postopka je določitev predloga pogodbe o urejanju medsebojnih razmerjih, saj se s podatki v elaboratu in v izpodbijani odločbi prejudicirajo sporna vprašanja o površinah skupnih delov, rabi na podlagi katere se določa položaj skupnih delov (splošni ali posamezni skupni deli) glede na namen in glede na dejstvo katerim lastnikom dejansko služijo. Ker so podatki, ki so v elaboratu B. in v izpodbijani odločbi le navidezno prikazani kot točni, ker gre za sporno dejansko stanje, ki je predmet nepravdnega postopka pri Okrajnem sodišču v Mariboru, kjer se obravnava predlog pogodbe o urejanju medsebojnih razmerjih, je izpodbijana odločba, ki vsebuje neresnične in sporne podatke o dejanskem stanju v zvezi z delitvijo delov stavb, združitvijo delov stavbe, vpisi novega dela stavbe, sprememba spremembe dejanske rabe stavbe in površine stavbe in delov stavbe nična na podlagi 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.

7V nadaljevanju tožbe tožnica sodišču predlaga, da tožbo odpravi pri čemer podrobno navaja podatke iz elaborata, ki so napačni (gre za računske napake, napačne seštevke,....), da določeni podatki manjkajo, da je neresnično prikazana delitev in raba določenih delov stavbe, kar je vse mogoče preveriti na kraju samem z ogledom prostorov vhoda na naslovu ... v klet 1 (druga etaža), v pritličju (tretja etaža) in prvem nadstropju (peta etaža). Posledica neresničnih podatkov so nepravilni deleži pri plačevanju mesečnih stroškov obratovanja upravljanja, vzdrževanja in rezervnega sklada v korist lastnika D. d.o.o. in na škodo tožnice in drugih lastnikov v prvem nadstropju (peta etaža). Do težav bo prišlo pri delitvi solastnine oziroma določitvi skupnih delov vhoda in pete etaže (prvo nadstropje), ker posamezni prostori, ki niso skupni, niso prikazani v elaboratu B. in ker dejanska raba po podatkih v elaboratu ne ustreza resničnemu stanju. Nepravilnosti glede površin in rabe imajo za posledično navidezne efektivne spremembe lastniških površin v skupne. Z manipuliranjem podatkov neresničnih lastniških, solastniških in skupnih (splošni ali posebni skupni deli) površinah se zavajajo zemljiška knjiga, kataster stavb in lastniki pri čemer vsem nastaja škoda. Za lastnike nepravilni podatki o površinah povzročajo nepravilne deleže in višje mesečne stroške za kataster stavb in zemljiško knjigo pa nezaupanje in morebitno škodo v zvezi s plačevanjem javnih dajatev. Neresnični podatki v elaboratu geodetskega podjetje C.C. in zahteva za spremembo podatkov katastrov stavb, ki jo je vložil upravnik A. d.o.o. na podlagi elaborata in dejanja vpisana v tožbi dokazujejo utemeljen sum kaznivih dejanj goljufije po 211. členu Kazenskega zakonika, ponareditve poslovnih listin po 235. členu ter zlorabe zaupanja po 240. členu istega zakona, ki so jih storili C.C. d.o.o. in odgovorna oseba C.C. ter A. d.o.o. ter odgovorna oseba F.F.

8Sklepno tožnica sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo št. 02132-639/2015-2 z dne 10. 6. 2015 izreče za nično oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo v celoti odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka. V dopolnitvi tožbe z dne 3. 5. 2016 tožnica sodišču dostavlja še dodatne dokaze, to je fotografije ter druge podatke, ki kažejo na to, da je do izdaje izpodbijane odločbe, to je do 10. 6. 2015, površina lastnine in skupna površina objekta manjša za 700,87 m2 od dejanske površine. Z dokazi tožnica želi razjasniti in ugotoviti, da razen odpisa dela stavbe št. 074 v izmeri 164,12 m2 v kleti 1, od leta 2006 ni bilo sprememb, ki bi utemeljevanje zmanjševanje površine objekta in da je šlo le za manipuliranje s podatki in fiktivno zmanjševanje površine objekta.

9Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

10Stranka z interesom v obravnavanem upravnem sporu pravna oseba A. d.o.o., v odgovoru na tožbo najprej navaja, da tožnica s tožbo izpodbija nekaj kar sploh ni bilo predmet izpodbijane odločbe tožene stranke. Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno o izmerah posameznih in skupnih delov stavbe. Izmere je opravil strokovnjak - geodet (geodetsko podjetje), elaborat je bil potrjen z odločbo GURS in še enkrat potrjen s strani Ministrstva za okolje in prostor z odločbo o pritožbi. Upravnik nima nobenega razloga, da ne bi zaupal strokovnosti teh treh oseb oziroma organov. Tožnica navaja, da izpodbijana odločba posega v lastniška razmerja, dogovore med etažnimi lastniki, kar je neresnično. Geodetska odločba takih razmerij ne more urejati in jih v konkretnem primeru tudi ne ureja. Tudi ne more izpodbijana odločba oziroma elaborat izmer vplivati na sodne postopke, kjer je predmet ureditev medsebojnih razmerij med solastniki. Pravilnosti izmer kot nestrokovnjakinja, tožnica z lastnimi navedbami ne more izpodbijati. Stranka z interesom sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

11Odgovor na tožbo stranke z interesom je bil poslan tožeči in toženi stranki.

12Dne 10. 10. 2017 je sodišče prejelo še pripravljalno vlogo tožeče stranke, v kateri tožnica ponavlja tožbene navedbe in ponovno podrobno opozarja na nepravilnosti v elaboratu.

13Pripravljalna vloga je bila poslana toženi stranki in stranki z interesom, ki v odgovoru vztraja pri odgovoru na tožbo.

14Tožba ni utemeljena.

15V obravnavanem upravnem sporu se izpodbija odločba, s katero so bili spremenjeni podatki katastra stavb. Kako poteka postopek spremembe podatkov katastra stavb je določeno v ZEN v določbah od 85. - 95. člena. Tožnica tožbo utemeljuje s tem, da so podatki v elaboratu, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijane odločbe nepravilni, netočni in neresnični, pri čemer nepravilnosti navaja tako v tožbi, kot (prepozni) dopolnitvi tožbe in pripravljalni vlogi. Svoj pravni interes za vložitev tožbe utemeljuje v tem, da je solastnica skupnih delov obravnavane stavbe, da pa se sicer s spremembami tistega dela stavbe, katerih etažna lastnica je (št. dela stavbe 657-1991-275, 276 in 278), strinja. Tožnica namreč meni, da bodo nepravilni podatki, ki so navedeni v elaboratu pripeljali tudi do napačnih podatkov o lastništvu in izmeri posameznih delov stavbe, kar bo vplivalo na izračun stroškov, ki jih plačujejo etažni lastniki tako za svojo etažno lastnino, kot tudi za solastne skupne dele stavbe. Ob tem tožnica tudi opozarja, da pred nepravdnim sodiščem v Mariboru že teče spor v zvezi z določitvijo pogodbe o urejanju medsebojnih razmerij.

16Po določbi drugega odstavka 87. člena ZEN mora biti zahtevi za spremembo podatkov katastra stavb priložen elaborat spremembe podatkov katastra stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant. Sestavni del elaborata spremembe podatkov katastra stavb je izpolnjen vprašalnik iz 103. člena tega zakona. Na podlagi določbe tretjega odstavka 87. člena ZEN mora geodetsko podjetje ali projektant v postopku izdelave elaborata spremembe podatkov katastra stavb opraviti obravnavo in lastniku dela stavbe, katerega podatek se spreminja pokazati vsebino sprememb s primerjavo poteka v elaboratu spremembe podatkov katastra stavb in v naravi. Glede vabljenja, obveščanja in vodenje obravnave se smiselno uporabljajo določbe 30. - 32. člena tega zakona. Podrobnejše sestavine elaborata sprememb podatkov katastra stavb so določene v Pravilniku. Sporni postopek je potekal po določbi prvega odstavka 44. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa skrajšani ugotovitveni postopek. Peti odstavek 95. člena ZEN namreč določa, da v primeru, če geodetska uprava ugotovi, da elaborat spremembe podatkov katastra stavb izpolnjuje vse pogoje iz tega člena, potem po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o vpisu spremembe podatkov v kataster stavb.

17Po določbi tretjega odstavka 6. člena ZEN so geodetske storitve po tem zakonu: izvedba postopkov za izdelavo elaboratov in izdelava (v obravnavanem primeru) elaborata za spremembe podatkov katastra stavb. V četrtem odstavku istega člena pa je določeno, da izvedba postopkov za izdelavo elaborata in izdelava elaboratov ni sestavni del upravnega postopka, ki ga vodi geodetska uprava za izvajanje postopkovnih določb iz tega zakona. Glede vodenja postopkov za izdelavo elaboratov in glede izdelave elaboratov veljajo (le) določbe ZEN in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. V osmem odstavku istega člena so določeni načini odprave napak. Določba 7. člena ZEN ureja varovanje interesov strank, za kar skrbi geodetska uprava. Iz podatkov upravnih spisov je razvidno, da so bile v postopku izdelave elaborata spoštovane vse določbe ZEN in Pravilnika ter da je bil elaborat izdelan na podlagi geodetskih meritev objekta na terenu ter ogleda vseh prostorov, na katerem je bila prisotna tudi tožnica. Iz zapisnika z dne 21. 11. 2014, katastrske občine ..., št. stavbe 657-1991 za dele stavb in vrste sprememb, ki se nanašajo na številke dele stavb 657-1991-275, 276 in 278, katerih lastnica je tožnica, je razvidno, da je tožnica soglašala, da podatki o delih stavbe, načrt etaže, podatki o delih stavbe in o prostorih ter uporabni površini, ki so navedeni v tabeli oziroma prikazani v elaboratu za spremembo podatkov katastra stavb izkazujejo dejansko stanje delov stavb v naravi, kar ustreza 22. členu Pravilnika.

18Tožnica je torej imela možnost sodelovanja v postopku izdelave elaborata in tudi možnost pisnega nesoglasja s tam vpisanimi podatki, pred izpodbijano odločbo, kar je v skladu s Pravilnikom o vpisih v kataster stavb, ki podrobneje opisuje vsebino elaborata. Upoštevaje soglasje tožeče stranke ter ob dejstvu, da je bila izpodbijana odločba pravilno izdana po skrajšanem ugotovitvenem postopku, so po presoji sodišča neutemeljene tožbene navedbe s katerimi želi tožnica utemeljiti nezakonitost izpodbijanega akta. V pripravo elaborata so bili vključeni vsi lastniki obravnavane stavbe, kar je razvidno iz priloženih zapisnikov, pooblaščeni geodet je vse lastnike seznanil z načrtovanimi spremembami kot so prikazane v elaboratu, nenazadnje pa je pooblaščeni geodet podatke pridobival tudi iz zemljiške knjige, zemljiškega katastra in iz drugih listin, ki so odločilnega pomena pri pripravi elaborata za vpis spremembe podatkov katastra stavb.

19S sprejetjem ZEN v letu 2005 so se poenostavili postopki med drugim tudi evidentiranja stavb in delov stavb, ko se doseže sporazumna rešitev med strankami postopka, kjer postopek vodi geodetsko podjetje. V teh primerih geodetska uprava brez vsebinskega pregledovanja elaborata po skrajšanem upravnem postopku evidentira novo stanje v evidencah, pri čemer je odgovornost geodetskega podjetja za izvedbo postopka in odgovornost odgovornega geodeta za strokovnost in pravilnost elaborata povečana. Na opisan način se omogoča uspešno zaključevanje tovrstnih postopkov v krajšem času.¹

20Sodišče še pojasnjuje, da je urejanje medsebojnih razmer s pogodbo med lastniki predmet nepravdnega postopka in torej ne gre za vprašanje tega upravnega spora, zato se sodišče do teh ugovorov ni opredeljevalo. Prav tako je po presoji sodišča neutemeljen predlog tožeče stranke, da je izpodbijana odločba nična po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, saj je bila izpodbijana odločba pravilno izdana v upravnem postopku na podlagi določb ZEN in nikakor ne gre za to, da bi bila izpodbijana odločba izdana o zadevi, v kateri je potrebno sodno odločanje.

21Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

22Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.

¹ glej Poročevalec št. 116 iz 20. 12. 2005