VSK sklep I Cp 1096/2004

Pritožbi se ugodi in se sklep o stroških (2. odstavek izreka) s p r e m e n i tako, da se pravilno glasi: "Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 144.244,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.9.2004 dalje do plačila, v roku 15 dni."

Sodišče prve stopnje je v 1. odstavku razsodilo, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati 604.229,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.11.1996 dalje do plačila. V 2. odstavku izreka pa je sodišče prve stopnje odločilo o stroških postopka tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 244.244,00 SIT z zakonskimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila.

Zoper sklep o stroških - 2. odstavek izreka se po začasni zastopnici pritožuje tožena stranka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločalo o stroških postopka. Med odmerjene stroške je priznalo tudi stroške postavitve začasnega zastopnika v višini 100.000,00 SIT. Dejansko je tožeča stranka res založila predujem v tej višini, vendar pa zaradi tega ni upravičena do povrnitve celotnega predujma, saj ji bo vrnjen. Po določilu 155. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora sodišče pri presoji, kateri stroški so bili potrebni za pravdo in koliko znašajo, odločiti po skrbni presoji vseh okoliščin. Glede na to, da se začasna zastopnica ni mogla udeležiti obravnave, po pregledu spisa dan pred obravnavo tudi ni prijavila stroškov, bo ostal celotni predujem neporabljen in vrnjen tožeči stranki, zato ga je sodišče prve stopnje nepravilno prištelo k stroškom postopka tožeče stranke. Pritožbenemu sodišču predlaga, da stroškovni izrek v sodbi zniža in za izpodbijani del v višini 100.000,00 SIT zniža stroške tožeče stranke.

Pritožba je utemeljena.

Ob preverjanju pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje glede stroškov postopka (2. odstavek izreka), je pritožbeno sodišče ugotovilo, da držijo pritožbene navedbe o napačni odmeri stroškov v zvezi s postavitvijo začasnega zastopnika. Sodišče prve stopnje je namreč toženi stranki poleg ostalih stroškov, ki so tožeči stranki nastali med pravdo, naložilo v plačilo tudi stroške postavitve začasnega zastopnika v višini 100.000,00 SIT. Po pozivu sodišča (sklep z dne 8.3.2004) je tožeča stranka sicer res plačala predujem za postavitev začasnega zastopnika v višini 100.000,00 SIT, vendar kot opozarja pritožba, postavljena začasna zastopnica odv. V.A. stroškov v zvezi z zastopanjem toženca do konca glavne obravnave ni priglasila, saj ji z zastopanjem stroški niso nastali (154. člen ZPP v zvezi s 155. členom ZPP in 2. odst. 163. člena ZPP). Tožeči stranki bo sodišče prve stopnje na njeno zahtevo celoten predujem (100.000,00 SIT) vrnilo. Ker je torej sodišče prve stopnje toženi stranki neutemeljeno naložilo v plačilo 100.000,00 SIT za stroške v zvezi s postavitvijo začasnega zastopnika, je bilo potrebno njeni pritožbi ugoditi, ter sklep o stroških (2. odstavke izreka) spremeniti tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške le v znesku 144.244,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot to izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).