VSL sodba I Kp 413/2001

Ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke se po uradni dolžnosti izpodbijana sodba spremeni in se po 4. točki 357. čl. ZKP
z a v r n e
obtožba, da je obdolžena I. K., F. T. tako telesno poškodovala, da je bil zaradi tega začasno oslabljen del njegovega telesa,
s tem, da je dne 18.3.1997 ob 10.10 uri v pisarni ..., brcnila F. T. v levo golen tako, da je zaradi tega utrpel poškodbo in sicer hematom na levi goleni, zaradi česar je bil začasno oslabljen del njegovega telesa,
s čemer naj bi storila kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po čl. 133/1 KZ.
Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odst. 92. čl. ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika bremenijo proračun.

Okrajno sodišče v Ljubljani je obdolženo Ido K. iz razloga po 3. točki 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe, da naj bi dne 18.3.1997 storila kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po čl. 133/1 KZ. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka.

Proti navedeni sodbi se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe tako, da naj se obdolženka spozna za krivo očitanega kaznivega dejanja in ji izreče primerno kazensko sankcijo.

Obdolženkin zagovornik odvetnik J. K. ... je predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Tudi višji državni tožilec J. Š. je predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožbeno sodišče je ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke ugotovilo, da kazenski pregon zaradi poteka absolutnega zastaranja ni več dovoljen. Obdolženka je bila obravnavana zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po čl. 133/1 KZ, ki naj bi bilo storjeno dne 18.3.1997. V skladu z določilom 2. odst. 3. čl. KZ je v obravnavani zadevi treba uporabiti v zvezi z ugotovitvijo zastaranja kazenskega pregona določbe Kazenskega zakonika pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev, ko je veljal še dveletni zastaralni rok. Za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 1. odst. 133. čl. ZKP je namreč predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta. V 6. točki 1. odst. 111. čl. ZKP pa je bilo predpisano, da kazenski pregon ni več dovoljen, če je preteklo dve leti od storitve kaznivega dejanja, za katere se sme po zakonu izreči zapor do enega leta ali denarna kazen. V 6. odst. 112. čl. pa je predpisano, da kazenski pregon zastara v vsakem primeru, če preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje kazenskega pregona.

Zaradi absolutnega zastaranja kazenskega pregona, pritožbeno sodišče je prejelo zadevo dne 20.3.2001, je sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe državne tožilke po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je po 4. točki 377. čl. ZKP zavrnilo obtožbo, da naj bi obdolženka storila kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po čl. 133/1 KZ.

Zaradi izdaje zavrnilne odločbe je pritožbeno sodišče po 1. odst. 96. čl. ZKP odločilo, da vsi stroški kazenskega postopka bremenijo proračun.