VSL sklep IV Cpg 9/2000

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.
Zahteva pritožnikov za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Sodišče prve stopnje je vpisalo pri subjektu vpisa A. d.o.o. uskladitev z ZGD, vpis družbene pogodbe, spremembo osnovnega kapitala družbenikov in deležev dne 8.6.1998. Pri družbenici A.A. je vpisalo izstop iz družbe z dnem 28.12.1994.

Zoper sklep sta se pravočasno pritožila kot udeleženca A.A. kot družbenica subjekta vpisa in B. d.o.o. kot kupec poslovnega deleža družbenice A.A. Uveljavljala sta zmotno uporabo materialnega prava, saj je bilo o izbrisu družbenice odločeno v nasprotju z določili Zakona o gospodarskih družbah (dalje ZGD), Zakona o vpisu v sodni register (dalje ZSR) in Uredbe o vpisu v sodni register (dalje Uredbe). Predlagala sta, da sodišče druge stopnje njuni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, predlagatelju pa naloži povrnitev vseh stroškov registrskega postopka.

Na pritožbi je odgovoril predlagatelj vpisa v sodni register, ki je predlagal, naj sodišče druge stopnje pritožbi zavrže oziroma podrejeno kot neutemeljeni zavrne.

Pritožbi sta dovoljeni in utemeljeni.

Po 1. odstavku 36. člena ZSR ima udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, pravico vložiti pritožbo. A.A. kot družbenica predlagatelja je svoj pravni interes temeljila na dejstvu, da je bilo odločeno o izstopu nje kot družbenice, vendar brez vpisa novega družbenika B. d.o.o., čeprav je A.A. B.-ju prodala svoj poslovni delež. Ker je A.A. po sedanjem registrskem stanju družbenica predlagatelja, B. pa novi možni družbenik predlagatelja, imata oba pravni interes za vložitev te pritožbe. To pa pomeni, da je pritožba dovoljena na podlagi 1. odstavka 36. člena ZSR.

V pogodbi o ustanovitvi predlagatelja njeni ustanovitelji niso določili pogojev, postopka in posledic izstopa oziroma izključitve družbenika iz družbe. Tudi, če bi jih določili, pa bi bili nični, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. Zato bi lahko prišel v poštev le sodni izstop oziroma izključitev iz družbe po 2. ali 3. odstavku 436. člena ZGD. O izključitvi družbenika iz družbe je zavzelo pomembno stališče Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi II Ips 541/99 z dne 9.3.2000 in sicer:

"Skupščina je organ družbe, v katerem družbeniki uresničujejo upravljalska upravičenja. Njeno pristojnost opredeljuje 439. člen ZGD. Res jo lahko družbeniki z družbeno pogodbo razširijo preko tiste, ki jo določa 439. člen ZGD v 1. do 9. alinei (10. alinea 439. člena ZGD). Ne morejo je pa razširiti preko tistih pristojnosti, ki jih je še mogoče podvesti pod pojem upravljanja (439. člen ZGD je umeščen v oddelek za naslovom "upravljanje družbe"), zlasti pa ji ne morejo dati pristojnosti, da odloča o razreševanju pravnih razmerij med družbeniki, izhajajočih iz družbene pogodbe, kar odločanje o izključitvi družbenika iz družbe vsekakor je.

Če bi družbeniki v obravnavanem primeru z družbeno pogodbo dali skupščini pristojnost odločati o izključitvi družbenika iz družbe in bi skupščina izključitev izglasovala, bi takšno pogodbeno določbo lahko opredelili kot nično, enako pa tudi na njeni podlagi izrečen sklep o izključitvi."

Iz teh razlogov predlagatelj ni mogel na skupščini izključiti A.A. iz družbe. Zato je sodišče prve stopnje napačno vzelo kot podlago za izstop iz družbe sklep skupščine z dne 28.12.1994, s tem pa je bilo napačno uporabljeno materialno pravo.

V tem postopku so se sicer prepletale določbe o izstopu in izključitvi družbenika iz družbe s prenosom poslovnega deleža po 416. členu ZGD. Kot izhaja iz predloženih listin udeležencev, ker s pogodbo o ustanovitvi ni bilo določeno drugače, bi bilo potrebno pri prenosu poslovnega deleža uporabiti določbo 4. odstavka 416. člena ZGD, to je, da imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. Zato pa bi morala družbenica A.A. pisno obvestiti druge družbenike (v konkretnem primeru le še A.I.) o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jo pozvati, da ji sporoči svojo pripravljenost za nakup v roku enega meseca od prejema obvestila (5. odstavek 416. člena ZGD). A.A. pa je z vlogo z dne 22.2.2000 pojasnila sodišču, da je A.I. o ponudbi "z dne 18.10.1993, ki se nanaša na ponujeni odkup deleža A.I." in o pogodbi o odstopu deleža z dne 22.11.1993 B. d.o.o. seznanila sama v dopisu z dne 27.12.1994 in pa direktor B.-ja M.P. na skupščini dne 28.12.1994. Ker ves postopek prenosa poslovnega deleža ni bil izpeljan v skladu z določbami 416. člena ZGD, sploh niso bili podani pogoji za prenos poslovnega deleža na B-ja. V povezavi z izstopom družbenice A.A. iz družbe oziroma z njeno izključitvijo bi zato subjekt vpisa moral uporabiti sodno pot za izključitev A.A. iz družbe. Tako niso bile izpolnjene vse materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis izstopa oziroma izključitve iz družbe določa kot materialnopravni predpis Zakon o gospodarskih družbah.

Nadalje so bile kršene tudi določbe Uredbe o predlogu za vpis spremembe družbenika po 33. členu Uredbe. V spisu namreč ni izjave družbenika o odstopu v obliki notarskega zapisa (1. odstavek 33. člena Uredbe). Sodišče prve stopnje je tako bistveno kršilo določbe 1. odstavka 33. člena Uredbe, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSR in 37. členom ZNP). Zato je sodišče druge stopnje pritožbama obeh udeležencev ugodilo in razveljavilo sklep registrskega sodišča ter vrnilo zadevo v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSR). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje preveriti, ali so podani vsi pogoji za ugoditev zahtevku za vpis po 34. členu ZSR v zvezi s 33. členom Uredbe in nato ponovno odločiti o zahtevku za vpis na podlagi 35. člena ZSR.

V zvezi z navedbami v odgovorih na pritožbi predlagatelja sodišče druge stopnje le še pripominja, da sklep skupščine o izključitvi ne more nadomestiti sodne odločbe, ki jo je potrebno predložiti predlogu za vpis izključitve ali izstopa družbenika po 1. odstavku 34. člena Uredbe. Materialnopravna predpostavka, ki jo za vpis določa 436. člen ZGD je, kot je bilo že povedano, bodisi prostovoljen izstop oziroma izključitev iz družbe, izveden na podlagi pogojev in postopka določenega v pogodbi o ustanovitvi. V nasprotnem primeru pa je mogoče družbenika iz družbe izključiti le na podlagi sodne odločbe. Tako sklep skupščine v obravnavanem primeru ne more biti podlaga za vpis spremembe družbenika na prisilen način. Zato so odveč vsi razlogi navedeni v odgovoru na obe pritožbi v zvezi z izpodbijanjem skupščinskega sklepa, s katerim je bila družbenica A.A. izključena iz družbe.

Po 18. členu ZSR vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške, torej jih nosita sama tudi oba udeleženca v tem postopku.