VSRS Sklep II Ips 248/2017

I. Revizija se zavrže.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka plača odškodnino 668.028,00 EUR v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, d. d., v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe s pripadajočimi zamudnimi obrestmi po Zakonu o Slovenskem odškodninskem skladu. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, da tožena stranka enako odškodnino plača poimensko navedenim upravičencem, in sicer vsakemu izmed njih 1/93 oziroma znesek 7.183,10 EUR.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper sodbo je pravočasno vložila revizijo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo in sodbo prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženi stranki. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo predlagala, naj Vrhovno sodišče revizijo zavrne.

5Revizija ni dovoljena.

6Po določilu drugega odstavka 95. člena ZPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. Novo pooblastilo za revizijo pomeni, da izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, pravica pa ji nastane po pravnomočnosti sodbe ali sklepa, izdanega na drugi stopnji. Kljub temu, da je na vlogi pooblaščenec zapisal "pooblastilo", novega pooblastila v spisu ni, ampak le pooblastilo za revizijo, ki jo je vložil zoper prejšnjo pravnomočno odločitev v zadevi (in s katero je uspel, zadeva pa je bila vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje). Kot rečeno, pa to pooblastilo za izpodbijanje nove pravnomočne sodbe v zadevi ni ustrezno, ker ni novo.

7Ker odvetnik tožeče stranke ni imel pravilnega pooblastila tožeče stranke za vložitev revizije, ta ni dovoljena. Vrhovno sodišče jo je zato na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP in 377. člena ZPP zavrglo.

8Odločitev o revizijskih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato sama krije njene stroške. Vsebinski odgovor na revizijo pa ni bil potreben, saj do takšne presoje zaradi formalnih pomanjkljivosti revizije ni prišlo. Zato je Vrhovno sodišče odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.