VSL sodba I Cpg 540/2000

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne ... vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka, toženi stranki pa še naložilo, da povrne tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v zneskku 87.475,00 SIT. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki navaja, da je dne 15.2.2000 prosila sodišče za preložitev naroka z dne 18.2.2000, glede na to, da je bil pooblaščenec tožene stranke tega dne zagovornik po uradni dolžnosti v zadevi opr. št. K 53/98 pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Zato bi prvostopno sodišče narok lahko preložilo, na novem naroku pa bi lahko tožena stranka dodatno navajala in utemeljila svoje že vložene ugovorne navedbe. Pritožba ni utemeljena. Sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so zato drugi upravičeni razlogi (1. odst. 115. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo prvostopnega sodišča, da prošnja pooblaščenca tožene stranke z dne 15.2.2000 ni bila upravičen razlog za preložitev naroka z dne 18.2.2000. Pooblaščenec tožene stranke je prejel vabilo za ta narok dovolj zgodaj (31.1.2000), da je imel na razpolago dovolj časa, da bi ga, v kolikor je bil zadržan zaradi kazenske obravnave pred Okrožnim sodiščem v Kranju v tej zadevi lahko nadomestil drug odvetnik. Iz pooblastila, ki mu ga je dala njegova stranka namreč ne izhaja prepoved, da prenese pooblastilo za posamezna pravdna dejanja na drugega odvetnika (4. točka 1. odst. 95. čl. ZPP), niti ni tega zatrjeval v prošnji za preložitev naroka. Tudi sicer z omenjeno prošnjo ni izkazal, da je imel dejansko tega dne v času razpisanega naroka drugo kazensko zadevo pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Prvostopno sodišče je zato po oceni pritožbenega sodišča pravilno odločilo, da ne gre za upravičen razlog iz 1. odst. 115. čl. ZPP in pravilno opravilo narok v skladu z 282. čl. ZPP. Ne drži tudi navedba tožene stranke v pritožbi, da je s tem izgubila možnost navajanja dodatnih navedb, ki bi jih imela na glavni obravnavi. Pooblaščenec tožene stranke je imel vso možnost, da bi navajal dodatne navedbe, pa tudi predlagal dokaze s pismeno vlogo v skladu z 3. odst. 286. čl. ZPP. Uveljavljena kršitev tako ni podana kot tudi ne tiste, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrditi v skladu s 353. čl. ZPP. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tožena stranka ni uveljavljala.