VSL sklep II Cp 321/2000

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi z dne 2.6.1999, opr. št. I 99/00953 v 1. in 3. točki izreka v veljavi. Obenem je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške v znesku 5.250,00 SIT s pripadki. Proti sodbi se pritožuje tožena stranka. Navaja, da "sodišče ni navedlo točno pristojnosti subjektov tožbe", ki jih v nadaljevanju sam navaja. Sklicevanje na obveznosti iz pogodbe so prezentirane napačno. V spornem obdobju je bila bivša žena sama v stanovanju in je sama plačnik terjatve. Iz sodbe I P 135/95 izhaja, da mora bivša žena kot uporabnik stanovanja plačati stroške elektrike, centralne kurjave in najemnine. Pritožba je utemeljena. Pritožbene trditve in navedba v sodbi, da ima tožnik podpisano pooblastilno razmerje za upravljanje s stanovanjem, vzbujajo pomislek o tem, ali je tožeča stranka kot upravnik aktivno legitimirana za izterjavo najemnine (priloga A1) s pripadki. Po določbi 29. člena Stanovanjskega zakona je namreč upravnik le zakoniti zastopnik, to pa pomeni, da lahko pred sodiščem le zastopa pooblaščenca - lastnika stanovanja, ne more pa biti stranka. Po drugi strani pa iz zapisnika z dne 5.11.1996 res izhaja zaveza toženca, da plača najemnino do 31.10.1996, vendar pa zopet ni jasno, ali je dolžan to najemnino plačati tožniku na njegov račun, ali na račun lastnika, katerega predstavnik je sopodpisal zapisnik. Če bo sodišče v ponovljenem postopku ugotovilo, da bi toženec moral opraviti plačilo na račun tožnika - upravnika, da je tedaj tožnik aktivno legitimiran, potem je ta njegova zaveza tudi podlaga za zahtevano plačilo najemnine od njega. V nasprotnem primeru pa bo potrebno zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije tožbeni zahtevek zavrniti. Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo po določbi 355. člena ZPP.