VSL sklep I Cpg 861/99

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne prvostopnjemu sodišču v novo sojenje.

Z izpodbijano sodbo je prvostopnjo sodišče v 1. tč. izreka ugotovilo, da je kupoprodajna pogodba, ki sta jo dne 9.8.1995 in z aneksom št. 1 z dne 9.8.1995 sklenili tožeča stranka kot prodajalec in tožena stranka kot kupec za poslovni prostor v pritličju na Wolfovi 4 v Ljubljani, v zemljiškoknjižni izmeri 30 m2, vpisani v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani v vl. št. xx k. o. A., zaporedna številka 0/d in za premičnine (inventar) v tem poslovnem prostoru za skupno ceno 24.500.000,00 SIT nična; v 2. tč. izreka je naložilo toženi stranki, da izstavi tožeči stranki notarsko overjeno listino, na podlagi katere se bo pri poslovnem prostoru opisanem pod 1. tč. izbrisala lastninska pravica za toženo stranko in ponovno vpisala lastninska pravica za tožečo stranko; v 3. tč. izreka je naložilo toženi stranki, da izroči tožeči stranki v posest poslovni prostor opisan pod 1. tč. in premičnine (inventar) tega poslovnega prostora in v 4. tč. izreka naložilo toženi stranki, da plača tožeči stranki v višini 1.450.030,00 SIT odmerjene pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe do plačila. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov. Opozarja na publicitetni učinek vpisa v sodnem registru, ki je vsebovan v 2. odst. 8. čl. Zakona o sodnem registru (ZSR). Posledica tega učinka je, da družbo zavezujejo tudi posli, ki jih je sklepal prejšnji direktor v času od razrešitve do vpisa sprememb v sodnem registru. T. L., ki je za tožečo stranko sklepala pogodbo je bila namreč v času sklenitve kupoprodajne pogodbe dne 9.8.1995 vpisana v sodnem registru kot direktor tožeče stranke vse do 3.4.1996. Po oceni pritožbe je pravno tudi napačna ugotovitev prvostopnjega sodišča, da je pogodba nična in ugotovitev, da je pogodba obremenjena s hibo pomanjkanja poslovne opravilne sposobnosti na strani tožeče stranke. Materialno pravo je tako uporabljeno zmotno. Kritizira tudi obrazložitev izpodbijane sodbe, ki se nanaša na obveznost tožeče stranke, da povrne kupnino. Glede na 1. odst. 498. čl. ZPP je bilo potrebno v navedeni zadevi uporabiti določbe "starega" zakona o pravdnem postopku (ZPP/77). Pritožba je utemeljena. Tožeča stranka izpodbija sklenjeno kupoprodajno pogodbo in aneks z dne 9.8.1995 pravdnih strank zato, ker je za tožečo stranko kot prodajalca nastopala kot zakonita zastopnica direktorica T.L., čeprav v času podpisa pogodbe to več ni bila. Omenjena je bila namreč na podlagi sklepa 11 skupščine tožeče stranke dne 5.7.1995 s funkcije direktorice tožeče stranke razrešena, kar je pravnomočno ugotovilo v svoji odločbi tudi Višje sodišče v Ljubljani s sklepom pod opr. št. IV Cpg 30/98 z dne 19.11.1998. Kljub razrešitvi T.L. kot direktorice na podlagi sklepa skupščine z dne 5.7.1995, pa je bila omenjena, kot izhaja iz izpiska iz sodnega registra (glej prilogo A/2), v času sklenitve pogodbe (dne 9.8.1995) kot direktorica tožeče stranke v sodnem registru še vedno vpisana, vse do izbrisa dne 3.4.1996. Šele takrat je bil namreč vpisan novi v. d. direktor D.G. Ta ugotovitev pa je za odločitev pomembna. Vpisi v sodni register namreč pravno učinkujejo nasproti tretjim osebam od dneva vpisa, razen če zakon ne določa drugače (1. odst. 8. čl. ZSR). Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v sodni register, ga ne prizadenejo škodljive pravne posledice (2. odst. 8. čl. ZSR). Uzakonjen je negativni publicitetni učinek vpisa v sodni register, ki pomeni, da v primeru, če določen podatek, ki je pomemben za pravni promet, ni vpisan v sodni register, tretji za ta podatek ni dolžan vedeti. Velja torej domneva (ki pa ni neizpodbitna), da tretji za nevpisani podatek ne ve. Pravilna je sicer ugotovitev prvo stopne sodbe, da je T.L. izgubila status direktorice oziroma zakonite zastopnice tožeče stranke že s sklepom 11 seje skupščine z dne 5.7.1995, ko je bil sprejet sklep, da se za vršilca dolžnosti direktorja imenuje D.G., ona pa mora kot dotedanja direktorica posle predati. Upravičenje za prenehanje zastopanja in nastanek novega se je tako izvršilo že pred vpisom tega pravno pomembnega dejstva v sodnem registru. Vendar pa zaradi negativnega publicitetnega učinka družbo pravno zavezujejo tudi posli, ki jih je sklenila omenjena kot direktorica še v času od njene razrešitve (dne 5.7.1995) do vpisa sprememb novih oseb, pooblaščenih za zastopanje v sodnem registru (to je dne 3.4.1996), razen če bi se dokazalo, da je nasprotna stranka (to je tožena stranka) ob sklenitvi pogodbe vedela, da ji je pooblastilo za zastopanje prenehalo. Prvostopno sodišče navedene določbe Zakona o sodnem registru oziroma uzakonjenega negativnega publicitetnega učinka ni upoštevalo zaradi česar se je tudi nepravilno postavilo na stališče, da ni bistveno, ali je tožena stranka oziroma njen direktor M.T. ob podpisu kupoprodajne pogodbe za to okoliščino vedel. Prvostopno sodišče je tako zaradi nepravilne uporabe določb materialnega prava, nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zato je bilo potrebno že iz tega razloga izpodbijano sodbo v celoti razveljaviti in jo vrniti prvostopnemu sodišču na podlagi 1. odst. 370. čl. ZPP. V novem postopku bo moralo prvostopno sodišče, ob upoštevanju negativnega publicitetnega učinka predvsem ugotoviti, ali je tožena stranka oziroma njen direktor ob sklepanju pogodbe za razrešitev dotedanje direktorice T.L. vedel. V nasprotnem primeru namreč tožene stranke ne morejo zadeti škodljive pravne posledice oziroma tožečo stranko tudi tak pravni posel zavezuje. Glede na preostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na obrazložitev prvostopne sodbe pa še sledeče: Trditev tožene stranke v pritožbi, da T.L. nikoli ni bila razrešena s funkcije direktorja pri tožeči stranki ne drži. V tem delu je pravilna ugotovitev izpodbijane sodbe, da je bila s funkcije direktorice razrešena po sklepu 11 seje skupščine dne 5.7.1995, kar je pravnomočno ugotovljeno tudi na podlagi odločbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 30/98 z dne 19.11.1998. Tako ni odločilen dejanski izbris iz sodnega registra dne 3.4.1996, ampak odločitev 11 seje skupščine z dne 5.7.1995. Pravno napačna pa je ugotovitev provostopnega sodišča, da je sklenjena kupoprodajna pogodba, ki se izpodbija nična. Pritožba ima prav, da so nične le tiste pogodbe, ki po vsebini nasprotujejo ustavnim načelom družbene ureditve, prisilnim predpisom ali morali družbe (glej 1. odst. 103. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih; ZOR). Takšne hibe sklenjene pogodbe pa se v tem postopku ne zatrjujejo. Zato tudi ni mogoče uporabiti določbo 1. odst. 104. čl. ZOR, ki določa posledico ničnosti, kot je to storilo prvostopno sodišče Pritožba tudi pravilno opozarja, da v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti določb, ki se nanašajo na pogodbo poslovne nesposobne osebe (56. in 57. čl. ZOR-a), na katere se je prav tako oprla prvostopna sodba. Navedeni določbi se nanašata le na poslovno nesposobne fizične osebe. Nihče pa ni zatrjeval, da bi bila direktorica tožeče stranke poslovno nesposobna. Očita se ji zgolj to, da ob podpisu pogodbe ni bila več direktorica tožeče stranke, ker je bila s te funkcije na podlagi sklepa seje skupščine razrešena. Glede na zatrjevano podlago po kateri izpodbija tožeča stranka sklenjeno kupoprodajno pogodbo gre za primer, ko naj bi pogodbo sklenila oseba, ki zato ni bila upravičena. Zato bi bilo potrebno po oceni pritožbenega sodišča uporabiti določbo 88. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Ta v 3. odst. določa, da se v primeru sklenitve takšne pogodbe, ki jo neupravičeno zastopani kasneje ne odobri, šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena. V tem primeru pride v poštev kot posledica sklenitve takšne pogodbe uporaba 4. odst. 88. čl. ZOR, to je, da lahko stranka, s katero je bila pogodba sklenjena zahteva povrnitev škode od tistega, ki jo je kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil, če ob sklenitvi pogodbi ni vedela in tudi ni morala vedeti, da ta ni imel pooblastila. Vse navedene ugotovitve bo moralo pri ponovnem odločanju prav tako upoštevati. Zaradi razveljavitve se odločitev o stroških pritožbenega postopka, ki jih je uveljavljala v pritožbi tožena stranka v skladu s 3. odst. 166. čl. ZPP/77 pridržijo za končno odločbo.