VSL sodba I Kp 1002/2000

Pritožbi zagovornika obd. T. V. se ugodi in se izpodbijana sodbo pod točko 1 izreka spremeni tako, da se obd. T. V. iz razloga po 3. točki 358. čl. ZKP o p r o s t i , obtožbe, da z namenom, da bi se izognil plačilu družbenih dajatev, ni prijavil dohodka prodaje predmetov, katerih prijava je obvezna, zatajene obveznosti pa pomenijo večjo premoženjsko korist s tem, da je v času od 1.9.1994 pa do 25.10.1994 kot lastnik podjetja X d.o.o. Ljubljana nabavljal različno trgovsko blago, pri čemer je v vseh primerih skupaj z naročilnico podal tudi pisno izjavo, da kot podjetnik opravlja registrirano trgovsko dejavnost ter tako dosegel, da so mu navedena podjetja izročila blago brez plačila prometnega davka, le-tega pa tudi ni obračunal in odvedel v proračun Republike Slovenije takrat, ko je robo prodal končnemu potrošniku, s čemer se je izognl plačilu prometnega davka v višini 608.837,00 SIT, z naročilnico in izjavo podjetja X d.o.o. Ljubljana št. 7/94 z dne 1.9.1994 je nabavil 2500 kom metel pri prodajalcu A Kranj, fakturna vrednost blaga pa je znašala 1.848.000,00 SIT, z naročilnico in izjavo podjetja X d.o.o. Ljubljana št. 8/94 z dne 24.10.1994 je nabavil sirkove metle pri prodajalcu B Ljubljana, fakturna vrednost blaga pa je znašala 465.711,00 SIT z naročilnico in izjavo podjetja X d.o.o. Ljubljana št. 9/94 od 25.10.1994 nabavil pri C Nova Gorica blago v vrednosti 1.476.605,00 SIT, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje davčne zatajitve po čl. 254/II in I KZ. Po čl. 105/III ZKP se oškodovana Republika Slovenija s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo. Po čl. 98/I v zvezi s čl. 96/I ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odst. 92. čl. ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

Okrajno sodišče v Škofji Loki je s citirano sodbo pod točko 1 izreka spoznalo obd. T. V. za krivega zaradi kaznivega dejanja davčne zatajitve po čl. 254/II in I KZ in mu izreklo kazen petih mesecev zapora ter odločilo, da se oškodovani Republiki Sloveniji prizna premoženjskopravni zahtevek v znesku 608.837,00 SIT, s preostalim delom zahtevka pa jo je napotilo na pravdo. Sodišče je tudi odločilo, da se obdolženec oprosti plačila povprečnine, plačati pa mora stroške kazenskega postopka. Pod točko 2 izreka izpodbijane sodbe je sodišče zoper obdolženca obtožbo zavrnilo. Zoper obsodilni del sodbe je vložil pritožbo obdolženčev zagovornik odvetnik P. O. iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal spremembo izpodbijanega dela sodbe z oprostitvijo obdolženca, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Višji državni tožilec A. P. je v pismenem mnenju predlagal ugoditev pritožbi v delu, ki se nanaša na absolutno zastaranje kazenskega pregona, sicer pa naj bi se pritožba zavrnila kot neutemeljena. Pritožba je utemeljena. Ob preizkusu izpodbijanega dela sodbe in pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče ocenilo kot nepravilno odločitev sodišča prve stopnje, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje davčne zatajitve, ker je opustil prijavo dohodka ter se tako izognil plačilu prometnega davka. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe zaključilo, da kaznivo dejanje goljufije, za katero je bil obdolženec na podlagi istih historičnih dogodkov že pravnomočno obsojen, ne konzumira kaznivega dejanja davčne zatajitve, saj je bil za kaznivo dejanje goljufije obsojen, ker je z naročilnicami zapeljal prodajalce, da so mu izročili blago brez plačila, medtem ko naj bi kaznivo dejanje davčne zatajitve storil s tem, ker pri prodaji tega blaga svojim končnim kupcem ni obračunal in odvedel prometnega davka, ki mu ga podjetja, pri katerih je nabavljal blago, niso obračunala zato, ker jim je hkrati z naročilnicami podal tudi pisno izjavo, da je kot podjetnik, ki opravlja registrirano trgovsko dejavnost, oproščen plačila prometnega davka. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec pisne izjave o oprostitvi plačila prometnega davka podal z namenom, da se izogne plačilu davčne obveznosti, nepravilen in je ocenilo kot utemeljene pritožbene navedbe, da je obdolženec izjave o oprostitvi plačila prometnega davka podal izključno z namenom, da na protipraven način brez vsakega plačila pridobi blago od podjetij. Po oceni pritožbenega sodišča je bil v tem tudi motiv obdolženčevega ravnanja in mu ni mogoče očitati, da naj bi istočasno imel tudi poseben naklep v zvezi z oškodovanjem državnega proračuna. Pritožbeno sodišče ob tem tudi poudarja, da protipraven posel ne more biti podlaga za davčno obveznost. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, spremenilo v izpodbijanem delu izrek prvostopne sodbe in obdolženca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.