VSL sklep III Cp 1326/2000

Pritožba se zavrže.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo za izvršitelja V.Š. (1. točka izreka sklepa) in upniku naložilo založitev predujma v znesku 60.000,00 SIT (2. točka izreka sklepa). Dolžnik s pritožbo izpodbija navedeni sklep pod točko 2 izreka in sodišču predlaga, da sklep o plačilu predujma razveljavi. Navaja, da je izračunani znesek predujma napačno odmerjen. Pritožba ni dovoljena. Po 1. in 2. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvršilne stroške najprej plača upnik, tako, da založi predujem v roku, ki ga določi sodnik. V skladu s tem določilom je sodišče prve stopnje pravilno odločilo v 2. točki izreka sklepa. Ta del sklepa torej obvezuje le upnika, dolžnika nič in je torej izdan izključno v breme upnika. Tudi višina predujma ne vpliva na pravice in obveznosti dolžnika. Če namreč v nadaljevanju postopka stroški ne bodo dosegli višine predujma, se bodo iz njega krili le dejanski stroški, višek predujma pa bo upniku povrnjen. Dolžniku bo obveznost v zvezi s stroški postopka nastala šele potem, ko bo upnik zahteval poročilo le-teh, pri čemer bo upravičen zahtevati le povračilo stroškov, ki so bili potrebni za izvršbo. Glede na zgoraj navedeno dolžnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, ki je predmet odločanja, v posledici česar je pritožba nedovoljena in jo je kot tako sodišče zavrglo (1. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).