VSK sodba I Cp 86/2000

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za ugotovitev, da je izvršba, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Kopru pod opr.št. I 34/97 nedopustna.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil tožnik po svojem pooblaščencu in v pritožbi navedel, da je prvostopno sodišče kršilo pravila postopka, ker je opravilo obravnavo v nenavzočnosti tožnika, kateri ni bil pravilno povabljen. Tožnik je še vedno prijavljen na naslovu C., tam živi njegova žena, ki noče imeti opravka s priporočenimi pošiljkami za bivšega moža in pismonoši ne da pravega podatka, čeprav ve kje je bivši mož in tudi da se spomladi vrne domov, kar vsekakor dokazuje dejstvo, da je na navedenem naslovu še vedno prijavljen. Pritožnik je predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Očitana kršitev pravdnega postopka po oceni pritožbenega sodišča ni podana. Iz izpodbijane sodbe in listin v obravnavanem spisu je razvidno, da je prvostopno sodišče opravilo glavno obravnavo v navzočnosti obeh strank, saj je tožnika zastopal pooblaščenec. Glede zaslišanja tožnika kot stranke pa Zakon o pravdnem postopku določa v 257. členu, da sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo lahko ugotovi sodišče z zaslišanjem strank. V 258. členu nadalje določa, da če zaslišanje ene od stank ni mogoče lahko sodišče odloči, da se zasliši samo druga stranka. Prav slednji primer je bil v tem primeru podan. Sodišče je vabilo tožnika na obravnavo dne 25.11.1999 na sporočeni naslov, vendar se je po obvestilu vročevalca preselil v Argentino. Enako obvestilo vročevalca je tudi na pošiljki iz novembra l998 in septembra 1999. Tožnikov pooblaščenec niti na glavni obravnavi niti v pritožbi ni navedel naslova tožnika v tujini niti natančno kdaj se namerava vrniti, odsotnost pa ni le začasna, saj kot je navedeno traja več kot leto dni, zato je prvostopno sodišče upravičeno zaslišalo samo zastopnika tožene stranke, ker zaslišanje tožnika ni bilo mogoče. Pritožba tožeče stranke zato ni utemeljena in ker ob reševanju pritožbe sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev materialnega prava in morebitnih drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti ( 350. člen ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo (353. člen ZPP) in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.